Tri ure in devetnajst minut je včeraj trajalo zaslišanje, na začetku katerega je nekdanji premier Boris Johnson z roko na svetem pismu prisegel, da bo govoril samo resnico o obtožbah, da je parlamentu lagal o okoliščinah zabav na sedežu vlade med karantenami zaradi pandemije novega koronavirusa. Več televizij je v živo prenašalo dogajanje, ki si ga je včeraj ogledalo milijone Otočanov. Mnogi med njimi imajo Johnsona za velikega lažnivca, kot so sporočali tudi protestniki pred parlamentom.
Nekdanji premier, zdaj samo poslanec, ki bi se rad vrnil na Downing Street 10, je bil med zasliševanjem pogosto jezen, kljubovalen, prepirljiv in celo agresiven. Trdil je celo, da so obtožbe proti njemu nore, čeprav je nič kolikokrat priznal, da je zavajal parlament, a vedno z dodatkom, da tega ni počel zavestno, namerno in premišljeno. Da je torej govoril neresnico, ni pa lagal. Večina britanskih komentatorjev je ocenila, da se je soočenje Johnsona in odbora za privilegije, v katerem so trenutno trije konservativni in štirje laburistični poslanci, končalo z remijem, po katerem je težko reči, ali bo odbor sklenil, da je Johnson lagal. Razsodba bo znana šele konec maja. Zdi pa se, da tudi po zaslišanju ni nič manj Otočanov, ki mislijo, da je Johnson notorični lažnivec, in nič manj Otočanov, ki ga branijo in trdijo, da je bilo zaslišanje lov na čarovnice in kengurujsko sodišče, kot rečejo sodiščem, na katerih si vnaprej spoznan za krivega.
Ni vedel, da je na zabavi
Tako imenovani žurgate, vrsta zabav na Downing Streetu 10 in v drugih vladnih poslopjih med covidnimi karantenami leta 2020 in 2021, ko jih je Johnsonova vlada najstrožje prepovedala, je bil sprožilec Johnsonovega padca z oblasti julija lani. Člani odbora za privilegije bodo zdaj presodili, ali je zavestno in namerno ali ne zavajal poslance, ko je sprva zanikal, da so zabave sploh bile, in zatrjeval, da so vsi na Downing Streetu 10 spoštovali zakonsko določene covidne smernice.
Vprašanj članov odbora je bilo nešteto. Bila so kratka in jasna. Johnsonovi odgovori so bili tako dolgi in ponavljajoči se, da ga je predsednica odbora pozvala, naj se ne ponavlja in naj na vprašanja, ki zahtevajo odgovor z da ali ne, tako tudi odgovarja. Največ težav je imel z zagovarjanjem zaradi nespoštovanja socialne distance na Downing Streetu 10, o kateri je med covidom govoril na tiskovnih konferencah.
Johnson je sicer že pred zaslišanjem priznal, da je parlament v preteklosti s svojimi izjavami zavajal. Enako kot v 52 strani dolgem zagovoru, ki ga je vnaprej poslal odboru (ta mu ga je najprej vrnil, ker je bilo v njem ogromno tipkarskih napak), pa je tudi med zasliševanjem ponavljal, da zavajanje ni bilo namerno, zavestno in premišljeno.
Verjeten je začasni izgon
Najprej je zanikal in potem priznal zabave na sedežu vlade med karanteno, problem pa naj bi bil v tem, da mu svetovalci niso povedali, da so bile zabave, na katerih je bil, res zabave, pravi. Verjel naj bi svetovalcem, ki so mu zagotavljali, da zbiranje do štirideset oseb in več na Downing Streetu 10 (ob jedači in veliko alkohola ter brez socialne distance) ni zabava in da ne kršijo covidne zakonodaje. Eden od njegovih bivših glavnih svetovalcev zdaj pravi, da mu tega nikoli niso zagotavljali in da bi lahko prepovedal zabave, a se jih je raje udeleževal.
Če bi odbor presodil, da je Johnson, ki je za svojo obrambo najel šest odvetnikov, med njimi enega najdražjih na Otoku, zavestno zavajal parlament, bi ga v najslabšem primeru lahko za vedno izgnali iz parlamenta. To se ne bo zgodilo. Najbolj verjeten je začasni izgon. Toda že če bi ga izgnali za deset ali več dni, bi v volilnem okrožju, ki ga zastopa, sprožili nadomestne poslanske volitve, na katerih bi Johnson verjetno politično pogorel. Njegov glavni cilj ostaja, da se vrne na oblast in čelo vlade, toda prvi pogoj za to je, da je poslanec.
