Izraelska koalicija pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je po številnih obsodbah načrtovane pravosodne reforme, ki bi omejila pristojnosti vrhovnega sodišča, malce upočasnila tempo sprejemanja spornih sprememb, zaradi katerih na ulice izraelskih mest že več mesecev vsak teden prihaja protestirat stotisoče ljudi. Po novem bodo reforme dokončno potrjevali konec aprila, do takrat pa iskali kompromis, ki sta ga v minulih dneh od Netanjahuja zahtevala tudi izraelski predsednik Isaac Herzog in ameriški predsednik Joe Biden.

Opozicija: gre za sovražni prevzem pravosodja

Če bo glavnina kontroverznih reform na potrjevanje čakala še dober mesec, naj bi že v začetku aprila potrdili malce omiljeno verzijo zakona o imenovanju vrhovnih sodnikov. Po tej bi dva sodnika lahko imenovala vladajoča večina, pri izbiri vsakega naslednjega pa bi imela večji, a še vedno manjšinski vpliv na imenovanje opozicija. »Spremembe, ki jih je ponudila koalicija, niso kompromisi. Njihova osnovna usmeritev, da mora koalicija nadzirati sodstvo, se ne spreminja. Ponujajo zgolj možnosti spremembe postopka, s katerim bi prišli do istega cilja,« je za Dnevnik ocenila Dahlia Scheindlin, raziskovalka mislišča Century Foundation, ki ima pisarno tudi v Tel Avivu.

Netanjahu vztraja, da ne bo odstopil od pravosodne reforme. Opozicija in protestniško gibanje, ki je iz tedna v teden večje, pa tudi z novimi, spremenjenimi predlogi imenovanja vrhovnih sodnikov nista zadovoljna. Protestniki trdijo, da Netanjahu razgrajuje izraelsko demokracijo, in tega stališča po zadnjih predlogih vlade niso spremenili. Še več, stališča so še zaostrili. Organizatorji protestov zdaj namreč pravijo, da je vlada »državljanom in izraelski demokraciji napovedala vojno«, vodja opozicije Jair Lapid pa je dejal, da gre za »sovražni politični prevzem sodnega sistema«.

Dahlia Scheindlin ob tem opozarja na premetenost vlade, ki ji je v javni diskurz uspelo vcepiti razmišljanje o tem, da bi se sedaj pogajali o pravosodnih reformah. Takšno razmišljanje je sprejel tudi predsednik države, ne pa opozicija. »Vsi govorimo o tem, kakšne spremembe je treba narediti glede sodnih imenovanj. Pogovarjamo se tudi o tem, ali in pod kakšnimi pogoji naj se preverja ustreznost izrečenih sodb. O tem govori tudi opozicija. Na neki način je bila vlada torej zelo učinkovita, da je šla glavnina razprav v to smer, ko pa obstajajo tudi drugi vidiki pravosodnih reform. Lahko bi govorili o zmanjšanju sodnih zaostankov, kar je omenil tudi predsednik, a se zdi, da za to nikomur ni mar, kar je ironično,« pravi.

Hudo nelagodje v ZDA

V preteklih tednih so se glede reform krepko stopnjevali tudi pritiski ZDA na izraelsko vlado. Administracija Joeja Bidna, ki si je za enega od ciljev zastavila oživitev demokracije po svetu, s težavo opazuje, kako utegne iti po zlu ravnotežje med vejami oblasti v njeni najtesnejši zaveznici na Bližnjem vzhodu. Na kako nizki ravni so se znašli odnosi med Washingtonom in Tel Avivom, kaže podatek, da Biden Netanjahuja še ni povabil na obisk, Netanjahu pa je svojim ministrom po poročanju izraelskih medijev svetoval, naj se izogibajo obiskom v ZDA oziroma srečanjem z ameriškimi vladnimi predstavniki, dokler ne bo postal gost Bele hiše.

Pred dnevi je v telefonskem pogovoru z Netanjahujem Biden zahteval kompromis o pravosodnih reformah. Zakaj tolikšno nelagodje ZDA glede dogajanja v Izraelu? Po mnenju Dahlie Scheindlin se na neki način poskuša prikazati, da je odnos med ZDA in Izraelom vedno temeljil na skupnih vrednotah ter da je Izrael demokratični zaveznik ZDA na Bližnjem vzhodu. »Takšen odnos je na neki način tudi relikt hladne vojne, ko so ZDA Izrael kot demokratično državo hitro prepoznale kot zaveznika, in to v obdobju, ko je bila Sovjetska zveza bolj močna,« pravi. Po njenem prepričanju imajo ZDA v svoji zunanji politiki sedaj velike težave pri napredovanju demokracije in se niso postavile za spoštovanje človekovih pravic ter demokracije po svetu.

Vseeno je trenutna retorika Bele hiše pomembna, ker je v ZDA veliko judovskih skupnosti na nogah zaradi dogajanja v Izraelu, dodaja. »ZDA vedo: če bo Izrael uničil pravosodje ali njegovo neodvisnost, bo to eden izmed glavnih korakov k napredovanju pri aneksiji palestinskih ozemelj in odpravi vseh omejitev nadzora na Zahodnem bregu in v Gazi,« je še povedala Dahlia Scheindlin.