V naši deželi so se vremena nekoliko zjasnila, sonce je že precej toplo in kljub nekaj vmesnim vremenskim motnjam imamo lepo pomladno vreme. Tako rekoč ravno pravšnje za daljše izlete v naravo, kjer že lahko naberemo nekaj ne le užitnih, ampak tudi izjemno okusnih divjih zelišč. Ste si že privoščili regrat? Po travnikih poganja, da je kaj! Čemaž že tudi marsikje diši, južneje pa lobodika, bljušč in – šparglji.

Pri nas imamo redko srečo, da lahko šparglje, ki se po latinsko in angleško imenujejo asparagus, špansko espárragos, francosko asperges, nemško spargeln, hrvaško pa šparoge ali šparge, zlasti na Obalim na Krasu in v Istri naberemo divje. Spadajo namreč med daleč najbolj cenjene samonikle rastline, ki jih nabiramo od sredine marca do konca aprila. Ampak pozor. Pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko »rekreativni nabiralec« za lastne potrebe na dan nabere največ en kilogram zelnatih rastlin, med katere spadajo tudi divji šparglji.

Rastejo na težje dostopnih mestih, pogosto v zavetju lastnih bodik, zato za njihovo nabiranje prav pridejo palica, rokavice, vešče oko, jeklena volja in neobčutljivost za praske. Vse našteto bo odtehtala njihova izjemna aroma na krožniku. Divji šparglji namreč v nasprotju z gojenimi, ki pridejo na vrsto pozneje, premorejo vso polnost žlahtnega, prijetno grenkobnega okusa, ki ob avtohtonih istrskih in številnih drugih jedeh zadovolji še tako zahtevne brbončice.

Divjaki pa niso le so veliko okusnejši od gojenih, ampak zaradi težavnega nabiranja tudi precej dražji. Na izletu po Istri boste vse do konca aprila zelo verjetno naleteli na obcestne prodajalce z debelimi šopi te delikatese, ki jo je mogoče kupiti tudi na tržnicah. Med drugim celo na ljubljanski. Pri tem pazite, da ne kupite že olesenelih. Vredno je poudariti, da je užiten samo tisti gornji del, ki se ga zlahka odlomi, iz preostanka stebel pa lahko skuhamo kvečjemu osnovo za zalivanje rižote, kot veli tudi tokratni recept.

Poudariti velja, da lahko povsem sveže divje šparglje jemo kar presne, denimo v solati, če jih pečemo ali pražimo, pa to storimo karseda na hitro oziroma jih jedem dodamo tik pred koncem priprave, le toliko, da se pogrejejo. Največjo napako bi naredili, če bi mehke vršičke divjih špargljev blanširali ali celo kuhali v vodi, to pa bi zlili stran, saj bi s tem zavrgli najboljše. Zime je namreč konec, zato ne pozabimo preklopiti na spomladanski način kuhe po načelu manj je več, torej manj mrcvarjenja v loncu – boljši okus!