V bolnišnico pediatri napotijo otroke z ekstremno povečano telesno maso, ki jih skušajo (skupaj s starši) priučiti zdravega življenjskega sloga, s katerim se bo telesna masa skozi čas uravnala. Prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec ob našem prihodu že preverja telesno maso pri petnajstletniku iz Divače, ki je prišel na kontrolni pregled, ko je že zaključil bolnišnični del obravnave. Tehtnica se ustavi pri 104 kilogramih. Številka sama po sebi nima pomena, nas pouči svetovalka, pomembna je sestava telesa. Nekdo ima lahko povečano telesno maso na račun mišične mase, kar je za zdravje celo varovalno. Škodljivo je, kadar je ves presežek na račun maščobnega tkiva, mišične mase pa je v telesu premalo. Mladostniku je tehtnica pokazala 38 odstotkov maščobe, kar je nad pričakovano vrednostjo za njegovo starost. Pridobil je sicer 1,2 kilograma mišic, kar je bilo najverjetneje na račun rednega treninga juda, za kar ga pohvali. Da bi zmanjšal maščobne obloge, mu svetuje prilagoditev prehrane: obvezni zajtrk naj ne vsebuje sladkorjev, za večerjo mu priporoča solato z jajci, tuno ali piščancem. Enostavnih ogljikovih hidratov v obliki sladkorjev naj se izogiba. »Če že zjutraj začneš s sladkorjem, boš cel dan iskal sladko hrano,« mu razloži in svetuje, da mora glede na svojo telesno sestavo popiti tri litre nesladkane tekočine; nikakor pa naj ne posega po energijskih pijačah, ki so za otroke in mladostnike do 18. leta neustrezne.

Prekomerna telesna masa se pri otrocih in mladostnikih razvije zaradi kombinacije prevelikega kaloričnega vnosa in pomanjkanja gibanja. Zelo pomembno je pravilno število in sestava obrokov. »Starši delamo napake že pri uvajanju hrane, ko se otrokovi možgani učijo sprejemanja novih okusov. Sladko in slano nam je všeč že po genetski zasnovi. Študije pravijo, da je treba vsako vrsto hrane pokusiti vsaj 30-krat, da jo možgani sprejmejo. To velja za najzgodnejše obdobje življenja. V obdobju med 9. in 15. letom pa mora biti teh pokušanj še bistveno več. Otroka moramo pripraviti, da zelenjavo začne pokušati, s čimer desenzibiliziramo možgane, da začnejo sprejemati nove okuse,« pripoveduje pediatrinja Irena Štucin Gantar.

Pediatrinja Tina Kaparić Kersnik ob tem doda, da je zelo pomembno, da se zdravega načina življenja nauči celotna družina, ne le otrok. Če celotna družina ne spremeni prehranskih in gibalnih navad, otrok ne bo uspešen.

Na vprašanje, kaj pediatrinji priporočata staršem, katerih otroci se nagibajo k prekomerni telesni masi, odgovarjata, da so splošna priporočila pet dnevnih obrokov. Vedno se začne z zajtrkom, sicer telo stalno teži k pokrivanju jutranjega primanjkljaja. Hrana mora biti kalorično prilagojena spolu, višini, masi in fizični aktivnosti otroka. Sestava krožnika pri treh glavnih obrokih (zajtrk, kosilo, večerja) naj bo naslednja: pol krožnika naj bo zelenjave, četrtina beljakovin in četrtina sestavljenih ogljikovih hidratov. Četrtina predstavlja velikost otrokove dlani. Zelenjava naj bo prisotna pri vsaj treh obrokih. Ob tem morajo otroci popiti tudi zadostno količino vode – 30 mililitrov na kilogram telesne mase. S tem se namreč pospešuje metabolizem in se lažje izločajo snovi. Načeloma pa velja, da to ni tek na kratke proge, ampak maraton, saj je treba telesno maso zniževati počasi.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika

»Botri so ukinili sami sebe«

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je povedal murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf o pomenu botrstva v krščanstvu, zakaj omejevanje fitofarmacevtskih sredstev, kot ga predlaga EU, za Slovenijo ni ustrezno, kako se po dolgih letih v Slovenijo vrača nekoč priljubljeni pevec Dominik Kozarič, kako pogoste so pri nas kraje avtomobilov, zakaj so hotelske sobarice in čistilke v tako slavem položaju, zakaj so podgane v mestih vse večja nadloga... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.