Predlog novele je odgovor na številne pomisleke javnosti, vključno z zagovornikom načela enakosti in varuhom človekovih pravic, ki sta opozorila na diskriminatornost zakona o digitalni vključenosti, je uvodoma spomnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Sprejem novele je po besedah ministrice nujen za ciljno usmerjeno izvajanje ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti, ki bodo dosegli tiste ranljive skupine prebivalstva, ki spodbudo s strani države na področju digitalne vključenosti dejansko najbolj potrebujejo.
V veljavnem zakonu, ki je bil sprejet marca lani v času prejšnjega sklica parlamenta, so ciljne skupine natančno določene, s predlagano novelo pa ne bo več tako. Ciljne skupine bodo opredeljene na podlagi kazalnikov, ki upoštevajo aktualne družbene razmere. Med drugim se bo upoštevalo socialni položaj in stopnjo urbanizacije območja, kjer živijo, je pojasnila.
Predlagana novela predvideva tudi vzpostavitev mehanizma za izposojo računalniške opreme v obliki posebnega računalniškega sklada.
»S predlogom zakona odpravljamo zgolj največje pomanjkljivosti veljavnega zakona. Po sprejemu novele pa bomo nemudoma pristopili k pripravi novega, konceptualno prenovljenega zakona,« je še pojasnila.
Veljavni zakon o digitalni vključenosti je dober zakon, medtem ko predlagana novela to ni, je bil kritičen Branko Grims (SDS). Prepričan je, da se s predlagano novelo zgolj nadaljuje trend uničevanja vsega dobrega, kar je naredila vlada Janeza Janše. Anja Bah Žibert (SDS) medtem verjame, da je predlog novele nastal predvsem zato, ker analize digitalne vključenosti, ki bi morala biti narejena do marca, ni in je bilo zato treba spremeniti zakon.
V SDS so predlagali dopolnilo, s katerim predlagajo, da pristojni organ pri določitvi ciljnih skupin do sprejetja prvega načrta spodbujanja digitalne vključenosti iz 11. člena tega zakona upošteva tudi ugotovitve iz prve analize digitalne vključenosti, ki bi jo moral pristojni organ izvesti do 31. marca letos.
V NSi so začudeni nad noveliranjem zakona ob hkratni pripravi novega, je dejala Vida Čadonič Špelič. »Predlagana novela ne opredeljuje dovolj ciljev, skrbi pa tudi, da bo nov način določanja ciljnih skupin potekal počasi in bo še dodatno zavlekel postopke javnih razpisov,« je dejala.
Več poslancev iz vrst opozicije je opozorilo tudi na negativne pripombe, ki so jih glede predlagane novele podale zakonodajno-pravna služba DZ, državni svet in nekatere nevladne organizacije s področja digitalizacije.
Kot je poudarila Tereza Novak (Svoboda), predlog novele prinaša nujne spremembe veljavnega zakona s katerimi se odpravlja določbe, ki ustvarjajo diskriminatorno stanje. »To res ni stanje, ki ga lahko kar pustimo,« je ocenila.
Martin Marzidovšek (Svoboda) je medtem pojasnil, da analiza digitalne vključenosti, kot jo predvideva osnovni zakon, ni izvedljiva. Na ravni Slovenije in Evropske unije namreč ni razvite metodologije, preko katere bi bilo mogoče meriti raven digitalne vključenosti, kot jo predvideva zakon, je opozoril.
Koalicijski poslanki Nataša Sukič (Levica) in Bojana Muršič (SD) sta pozdravili odpravo diskriminatornosti, ki jo prinaša predlagana novela. Muršičeva je ob tem dejala, da mora biti ta novela začasna rešitev in vlado pozvala k čim hitrejši pripravi novega zakona.
Stojmenova Duh je na očitke glede pripomb zakonodajno-pravne službe poudarila, da je imela služba na veljavni zakon še več pripomb, a to takrat ni predstavljalo problema. Dejstvo, da se črta 10. člen veljavnega zakona, pa ne pomeni, da analize digitalne vključenosti ne bo. »Analiza bo, ampak analiza bo takšna, ki bo izvedljiva,« je bila jasna.
Poslanke in poslanci bodo o predlagani noveli in dopolnilu glasovali v sredo.