Novela med drugim določa, da mora zavezanec pri gotovinskem poslovanju za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 40 evrov.

Državnemu svetu se zdi to nesprejemljivo. »Rešitev, ki na prejemnika storitev prenaša odgovornost, da pridobi račun in se ga lahko za morebitni neprevzem sankcionira, je nesprejemljiva. Napačen je tudi pristop, s katerim se s pomočjo kupca skuša nadzirati zavezanca, namesto za to pristojnih organov,« je danes dejal državni svetnik Leopold Pogačar.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je povedal, da »kazen nastopi zgolj v skrajnem primeru, kadar prihaja do ponavljajočih kršitev« ter da tega instrumenta do zdaj ni bilo treba uporabiti. Pogačarju se ta argument ne zdi smiseln, saj da niso pridobili podatka, koliko je bilo, ko je takšna ureditev veljala, ugotovljenih kršitev.

A Božič je povedal, da so pri preverjanju števila potrjenih računov v nekaterih dejavnostih, ki jih štejejo kot tvegane, v zadnjem obdobju zaznali znaten in nesorazmeren upad. »Ti upadi so znašali v nekaterih primerih tudi več kot 20 odstotkov,« je opozoril in dodal, da so naklonjeni prehodu s papirnatega računa v elektronskega.

V koaliciji novelo podpirajo. Po navedbah Bojana Čebele iz Svobode je ukrep prejšnje vlade v praksi omogočil razmah sive ekonomije. »To je nedopustno. Želimo živeti v družbi, v kateri veljajo enaka pravila za vse,« je dejal. »Prisluhnili bomo argumentom vlade in ponovno odločno glasovali za sprejem zakona,« je dodal Damijan Zrim iz SD.

V Levici bi si po besedah Milana Jakopoviča želeli, da bi bila odgovornost za izročanje računov predvsem na prodajalcu. »Glede na to, da doslej ni bilo izdane niti ene kazni in da je šlo predvsem za informiranje kupcev, pričakujemo, da bo šlo izvajanje tega ukrepa znova predvsem v smeri osveščanja in nekaznovanja kupcev,« je dejal.

Novele pa ne podpirajo v SDS in NSi. Jožef Lenart iz SDS je ocenil, da je prav, da državni svet opominja, da »poskušamo dobre zakonske rešitve spreminjati v zastarele in na slabše«. SDS po njegovih besedah želijo, da davčno okolje ostaja prijazno in enostavno do uporabnikov ter menijo, da tehtnega argumenta o povečanju sive ekonomije ni.

»Ta zgodba je primer različnosti politik v dojemanju, kaj je vitka država,« je menil Jernej Vrtovec iz NSi in poudaril, da je tudi po sedanji ureditvi izdaja računov obvezna, neobvezno pa je njihovo izročanje. Po njegovem prepričanju bi morali ljudem zaupati.