Črnogorska stranka Evropa zdaj je v nedeljo potrdila, da je postala pomembna sila na političnem zemljevidu države. Njen predsedniški kandidat Jakov Milatović se je z 29 odstotki glasov nekoliko presenetljivo uvrstil v drugi krog volitev, kjer se bo 2. aprila pomeril z aktualnim predsednikom Milom Đukanovićem, ki je zmagal s 35 odstotki. Šlo bo torej za dvoboj precej novega obraza na eni strani in političnega veterana z najdaljšo kilometrino vladanja na zahodnem Balkanu na drugi. To zgodbo Đukanovića in njegove Demokratične stranke socialistov (DPS), dolgo tri desetletja, bo mogoče končal prav Milatović. Ankete so namreč že pred prvim krogom predsedniških volitev kazale, da bi slednji v medsebojnem dvoboju zmagal.
Doc. dr. Predrag Zenović, predavatelj političnih ved na Univerzi Donja Gorica v Podgorici in politični analitik, ne izključuje možnosti, da je Milatovića del volilcev drugih strank opozicije, ki so imele svoje predsedniške kandidate, podprl zaradi njegovega političnega in ideološkega profila, ker da ima kot nov obraz več možnosti za zmago nad Đukanovićem. »Volitve lahko beremo tudi kot konec dolge dobe oblasti Demokratične stranke socialistov, ki je po volilnem porazu leta 2020 izgubila tudi na lokalnih volitvah. Đukanovićev padec bi pomenil končen padec DPS, ki je imela v Črni gori absolutno oblast od uvedbe večstrankarskega sistema, torej od leta 1990, in vse do 2020,« je za Dnevnik ocenil Zenović.
Ukinil obvezne prispevke za zdravstvo
Kdo je torej Jakov Milatović, ki je v regiji čez noč postal mini politična zvezda in bi lahko prevzel vodenje 0,6-milijonske Črne gore? Ima 36 let in se ponaša z ugledno mednarodno ekonomsko izobrazbo. Diplomiral je na podgoriški ekonomski fakulteti kot najboljši v svoji generaciji, magistriral na Oxfordu ter se izpopolnjeval v ZDA, na Dunaju in v Rimu. Nekaj posrednih vezi ima s Slovenijo, saj v življenjepisu navaja, da je poklicno pot začel na Novi ljubljanski banki v Podgorici kot član ekipe za upravljanje tveganj. Potem se je zaposlil v Deutsche Bank in nato v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Največ se je ukvarjal z državami srednje in vzhodne Evrope. Od leta 2018 je bil kot glavni ekonomist v pisarni EBRD v Bukarešti zadolžen za več članic EU, tudi Slovenijo.
V politiko je vstopil po volitvah leta 2020, ki so bile za Črno goro prelomne, saj je morala Đukanovićeva DPS po dolgih letih v opozicijo. Na vabilo nestrankarskega mandatarja Zdravka Krivokapića je Milatović zapustil EBRD in prevzel ministrstvo za gospodarski razvoj ter skupaj s finančnim ministrom Milojkom Spajićem oblikoval program z imenom Evropa zdaj. Ta je bil mestoma zelo drzen. Ukinili so denimo obvezne prispevke za zdravstvo in s tem povečali plače. To je bilo med ljudmi zelo priljubljeno, med strokovnjaki pa je sprožalo opozorila o tveganju za javne finance. Zdaj kritiki trdijo, da je zdravstveni sistem pred razpadom, ker nima stabilnih prilivov. Zenović pa učinkom programa Evropa zdaj pripisuje del Milatovićevega volilnega uspeha, ker da so volilci takrat učinke res občutili, kar lahko tudi pomeni, da se bo v prihodnje glavna politična paradigma v državi premaknila bolj v levo.
Ko je Krivokapićeva vlada aprila lani padla, sta Milatović in Spajić krenila v lasten politični projekt. Ustanovila sta stranko oziroma gibanje Evropa zdaj in hitro uspela. Na lokalnih volitvah lani septembra je Evropa zdaj v prestolnici zasedla drugo mesto in Milatović bi lahko postal župan. A se je odločil meriti še višje. Ko so Spajiću prepovedali kandidaturo za predsednika, zaradi spora o dvojnem državljanstvu, ki ga v Črni gori predsedniški kandidat ne sme imeti, je vstopil v tekmo za šefa države.
Omejen Đukanovićev bazen
Po nedeljskem prvem krogu sta Milatovića podprla tudi njegova glavna opozicijska protikandidata, Andrija Mandić iz Demokratske fronte, ki je dobil 19 odstotkov glasov in ki so mu ankete napovedovale drugo mesto, ter Aleksa Bečić iz Demokratske stranke (11 odstotkov), ki je končal kot četrti od sedmih kandidatov. Milatovića je podprl tudi tehnični mandatar Dritan Abazović iz stranke URA. Po preprosti matematiki bi se mu moralo iziti.
Đukanović ima na drugi strani težavo, da mu ob trdnem bazenu zvestih volilcev manjka manevrskega prostora za pridobivanje novih. V Črni gori so v zadnjem obdobju sicer vroče ideološke teme in razkoli glede vloge Srbije, položaja Srbov in njihove pravoslavne cerkve. Mogoče je, da bo Đukanovićeva DPS pred drugim krogom igrala tudi na to karto, saj Milatovićeva stranka velja za prosrsbsko in naklonjeno srbski pravoslavni cerkvi. »Milatovića je za ministra v ekspertni vladi Zdravka Krivokapića predlagala in podprla cerkev v Črni gori, vendar bi bilo pretirano reči, da ima cerkev kakšen neposreden vpliv na gibanje Evropa zdaj. Bližina Srbiji je bolj narativ, ki ga vsiljujejo nasprotniki tega gibanja,« pravi Zenović.
Predsednik države v Črni gori sicer nima večjih pooblastil. Vendar bo drugi krog pomemben tako zaradi Đukanovićeve usode kot zaradi parlamentarnih volitev, ki bodo junija.
