Na energetskem trgu, ki je bil pred tem v središču pozornosti, se situacija še naprej umirja. Nizozemske terminske pogodbe za prvi mesec, ki so evropsko merilo za plin, se te dni gibljejo malo nad 40 EUR za megavatno uro, kar je več kot 87 odstotkov pod rekordno ceno, doseženo avgusta in 53 odstotkov pod ceno pred izbruhom vojne v Ukrajini. S prihodom toplejšega pomladnega vremena se ustavi tudi padanje zalog plina v evropskih skladiščih. Zdaj že lahko ugotavljamo, da smo zimo v energetskem smislu dobro preživeli in zaloge obdržali nad 55 odstotki. Količina plina, ki bo potrebna, da ponovno napolnimo skladišča pred zimo, bo tako precej manjša kot lansko leto in če vemo, da je na ceno plina vezana tudi cena elektrike, so to spodbudni podatki. Splošni cenitvi energentov ni ubežala niti nafta, ki se je v marcu pocenila za slabih 14 odstotkov.
Slovenski borzni indeks SBITOP se zadnje dni giblje med 1.170 in 1.190 točkami, potem ko je konec februarja dosegel že vrednosti nad 1.210 točk. Od septembra, ko je bil indeks najnižje v zadnjem letu pri 950, je pridobil slabih 24 odstotkov vrednosti. Inflacija, zaostrovanje monetarne politike, negotovosti v bančnem sektorju za enkrat le malo vplivata na vrednosti delnic na Ljubljanski borzi. Delničarji in investitorji že pogledujejo proti sezoni izplačil dividend, ki bodo, glede na lanskoletne rezultate, v večini primerov višje kot v preteklih letih.