Na dogodku v organizaciji Agencija za varnost v prometu je predsednica republike Pirc Musar kot osrednja govornica sporočila, da kot dolgoletna, strastna in zaprisežena motoristka vse poziva k varni udeležbi v prometu, motoriste pa še k postopnemu obujanju motoristične kondicije v novi sezoni.
»Vožnja motorja je večplastna, predvsem pa zelo dinamična aktivnost, ki od nas terja ne le dobro psihofizično stanje in kondicijo, temveč tudi obvladanje motocikla, ki mora biti tehnično brezhiben,« je dejala predsednica.
Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun pa je opozoril, da so na cestah zaradi zime ostale udarne jame in pesek od posipa, asfaltne površine pa so še vedno hladne in ne omogočajo optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Motoriste je pozval k previdnosti in prilagoditvi hitrosti vožnje razmeram na cesti.
»Vsako leto, ko se spomladi začnejo prvi lepi dnevi, se soočimo s povečanim deležem poškodb voznikov mopedov in motorjev,« je navedel vodja urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Uroš Tominc. Naštel je, da gre pogosto za težje poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, odtrganin.
»Težko je gledati mladega človeka, ki je bil do trenutka, ko se je usedel na motor, zdrav, mlad in poln energije, nato pa pristane na invalidskem vozičku in je povsem odvisen od druge osebe,« je ponazoril Tominc, ki se s poškodbami hrbtenic motoristov srečuje tudi kot kirurg ortoped.
Trener varne vožnje pri agenciji Igor Mihajlik je predstavil zračno blazino, ki se jo obleče prek motoristične jakne in v primeru padca zaščiti celoten prsni koš ter onemogoči nekontrolirano gibanje glave. »To pomeni, da reši vratna vretenca in zaščiti celoten hrbet s trtico vred,« je dejal. Dodal je, da takšni jopiči stanejo okrog 600 evrov, ko postanejo cenovno dostopnejši, pa bi si želel, da bi bili tudi del obvezne opreme motorista.
Lani je bilo po podatkih Agencije za varnost prometa registriranih 145.417 enoslednih motornih vozil, kar je 14.482 več kot pred tremi leti. Umrlo pa je 14 motoristov, kar je sicer najmanj od uvedbe elektronske baze prometnih nesreč. »Lani se je trend smrtnih prometnih nesreč pomembno zmanjšal in želimo si, da bi se obrnil tudi trend poškodovanih motoristov,« je podatke komentiral Tominc.
V polovici primerov prometnih nesreč, ki jih povzroči motorist, je vzrok neprilagojena hitrost, je povzela v. d. direktorice Agencije za varnost prometa Simona Felser. Največ smrtnih žrtev med motoristi, kar 83 odstotkov, pa povzroči nepravilna stran oz. smer vožnje. V največjem številu primerov so povzročitelj nesreče kar motoristi sami, ta delež se po njenih besedah giblje med 61 in 74 odstotki. Lani je bil z 57 odstotki primerov najnižji, je dodala.
Tudi vse druge voznike Felserjeva prosi, naj bodo na cestah pozorni, saj so motoristi ob lepem vremenu pogosteje na cestah, zaradi njihove ozke silhuete pa jih vozniki avtomobilov hitro spregledajo. »Pozorno spremljajte promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa vsakič preverite mrtve kote. Vedno se prepričajte, da ne izsilite prednosti motoristom,« je pozvala.
