Milena Tudija se je sicer že pred leti izselila iz romskega naselja, a tudi v centru Novega mesta, kjer živi danes, nikdar ni prenehala ustvarjati in težiti k temu, da bi se življenje romske skupnosti premaknilo na bolje.
»Ne morem biti pri miru. Takšna pač sem. Samo eno življenje imamo in ustvariti moramo tisto, kar si želimo. Sama si želim, da bi romske ženske izstopile iz sence in se vključile v javno življenje. Ženske smo tiste, ki lahko otrokom prenesemo voljo do spremembe, do znanja, da gredo v šolo in postanejo samostojni.«
Društvo Romano veseli ogromno pozornosti posveča izboljšanju položaja romskih žensk, mladine in otrok, njihovi projekti pa se na različne načine lotevajo aktiviranja pripadnikov romske skupnosti. »Povezujemo mlade Rome po vsej regiji, pa tudi širše v Evropi. Raziskujemo romsko tradicijo, jezik, glasbo, oblačila, razvijamo nove produkte,« pojasnjuje Milena Tudija.
Negovati jezik, razvijati znanja
V februarju so zaključili šestnajstmesečni projekt Rob umetnosti, ki je bil namenjen Romom in priseljencem iz nekdanje Jugoslavije. »Šestnajst mesecev smo izvajali različna usposabljanja s področja gledališča, filma, besedne umetnosti in naravne gradnje. Vključilo se je več kot 130 oseb. Namen projekta je bil dvigniti samopodobo udeležencem in jih opolnomočiti z različnimi znanji s področja kulture in umetnosti, kar bi jim omogočilo lažji vstop na trg dela,« pravi Milena Tudija.
»Prejšnji teden smo v Knjižnici Milana Jarca Novo mesto predstavili nekatere rezultate projekta, med drugim priročnik o naravni gradnji, kar je področje, ki postaja vse bolj popularno, saj povezuje stara gradbena znanja z inovativnimi pristopi reciklaže in nadciklaže.«
V okviru projekta so s podporo Zavoda Veles več mladim udeležencem omogočili strokovno izobraževanje o gradnji s slamo, ilovico in apnom, spoznali pa so se tudi z novo nacionalno poklicno kvalifikacijo »ilovičar«.
»Poleg tega smo izdali tudi priročnik za ustvarjalno izražanje na področju besedne umetnosti in pa zbirko pesmi in zgodb, ki so jih na naših delavnicah ustvarili udeleženci. Želimo si, da bi bili Romi ponosni nase, na svoje veščine, običaje in zgodbe svojih prednikov. Da bi ponosno govorili in razvijali svoj jezik. Brez ohranjanja in negovanja lastnega jezika bomo v prihodnosti izgubili svojo identiteto,« poudarja Milena Tudija.
Pri tem ne more mimo odvisnosti društva od projektnega financiranja: »Žal v našem društvu še vedno živimo od projekta do projekta, zaradi česar težko vzdržujemo stabilno delovanje. Trenutno se zato osredotočamo na iskanje in pripravo novih idej in prijav na razpise, s katerimi bi lahko zagotovili novo zaposlitev v društvu in tako omogočili profesionalizacijo delovanja in kontinuiteto vsebin.«
Droge v romskih naseljih
Tema, ki jih zadnje čase še prav posebej zaposluje, je preprečevanje zlorabe drog med mladimi Romi.
»V zadnjem letu smo razvili inovativno skupnostno storitev romskega zaupnika, za kar smo zagotovili posebno usposabljanje v aktivnosti Projekt Človek. Posebnost zaupnika je, da gre na teren, vstopa v romska naselja in tam na različne načine pomaga mladim odvisnikom in njihovim družinam. V tem kontekstu namreč Romi niso deležni enake obravnave kot večinsko prebivalstvo. Pomoč v naselja ne pride, ljudje niso usposobljeni za delo, mladi odvisniki pa sploh ne poznajo programov odvajanja ali podporne pomoči. Tako se droge vse bolj širijo po naših naseljih in uničujejo naše skupnosti,« pripoveduje Milena Tudija.
Na temo preprečevanja zlorabe drog v romskih naseljih so v društvu Romano veseli januarja zaključili tudi projekt MEK PE DOLESTAR!, ki ga je finančno podprl ACF Slovenija. »Povabili pa smo se tudi na posebni sestanek na Ministrstvo za zdravje,« poudarja Milena Tudija.
Na sestanku so dosegli vključitev romske skupnosti kot posebne ogrožene ciljne skupine v novo nacionalno strategijo na področju prepovedanih drog. »S tem smo odprli vrata in oči vsem drugim strokovnim organizacijam, da bodo lahko odslej bolj aktivno delovale na področju zmanjševanja posledic zlorabe drog in odvisnosti med Romi v Sloveniji. Ta problematika se je v zadnjih letih močno razširila, a žal se s tem nihče ne ukvarja sistematično. Še več, zdi se, da z obstojem problematike sploh niso seznanjeni.«
Milena Tudija pravi, da si najbolj od vsega želi, da bi v naši družbi izginila diskriminacija Romov in slabi odnosi, predvsem v šoli in v vsakdanjem življenju. »Svoje delo zelo rada opravljam, rada se družim in povezujem, rada vključujem ljudi v naše dejavnosti. Želim si, da bi se Romi lahko bolje razumeli z večinskim prebivalstvom. Živimo v istem okolju, zato se moramo vsi malo bolj potruditi in graditi odnos na medsebojnem spoštovanju - na obeh straneh. Boljše odnose lahko ustvarimo le skupaj,« je prepričana Milena Tudija.