Podjetje s sedežem na Ravnah na Koroškem ima dolgoletno tradicijo poslovanja na področju specializirane dobave brezšivnih in šivnih cevi ter drugih specialnih materialov in polizdelkov za avtomobilsko, kovinsko, gradbeno in druge industrije. Širok prodajni program dopolnjuje s preoblikovanjem cevi po potrebah več kot štiristo strank, med katerimi so v tujini denimo Mercedes, Daimler Benz in Magna Steyr, v Sloveniji pa med drugimi tudi Adria Mobil in lanska zlata gazela Pišek – Vitli Krpan. Prodajo in preoblikovanje cevi so v MG Rohr nadgradili z lastno proizvodnjo in inženiringom, ki v zadnjem obdobju še pridobivata na pomenu. S tehnološkimi izboljšavami, kot je recimo manjša teža izdelkov, ponujajo kupcem nadgrajene, boljše rešitve, kar jim odpira pot do novih poslov in s tem do višjih prihodkov ter hitre rasti.
Lani dosegli 40-odstotno rast
Lansko poslovno leto je podjetje sklenilo s 17,6 milijona evrov prihodkov, kar je 40 odstotkov več kot leto prej, ko so prihodki znašali 12,6 milijona. »Lani smo rast zabeležili na vseh področjih, tako na trgovskem kot proizvodnem delu in projektih, je pa na višje prihodke vplivala tudi rast cen materialov,« pravi Samo Jenič, izvršni direktor, ki je z direktorjem Matejem Natlačenom solastnik podjetja. »Vse obstoječe stranke smo obdržali, pridobili pa smo tudi dodatne posle, predvsem v Avstriji in nekaj v Nemčiji, tako da se nam delež izvoza povečuje.« Na vprašanje, ali nameravajo poslovanje širiti še na druge evropske države, Jenič odgovarja, da so sodelovanje, ki se bo letos poglobilo, začeli še s Švico. »Počasi se geografsko širimo, predvsem pa gre za to, da delamo vsebinsko bolj zahtevne izdelke,« doda.
Zaradi usmeritve v lastno proizvodnjo se je podjetje leta 2018 preselilo v novo sodobno halo, ker pa so njene zmogljivosti hitro zapolnili, so konec leta 2020 ugotovili, da morajo zaradi povečanja posla zgraditi nov poslovno-razrezni center. »Po pridobitvi gradbenega dovoljenja smo gradnjo začeli marca lani. Zaradi vsesplošne krize zaradi vojne v Ukrajini in enormnega dviga cen jekla smo bili gradnjo prisiljeni začasno zaustaviti, nadaljevali pa smo jo novembra,« pove direktor Matej Natlačen. Pametna tovarna MG2, kot se imenuje, bo razdeljena na razrezni center in robotizirano skladišče z zmogljivostjo 1600 ton. S prvotnim objektom MG1 bo povezana s 30-metrskim samonosilnim mostom, preko katerega bo potekal prenos materiala. Vrednost investicije, ki bo zaključena 18. maja letos, ko bodo objekt odprli, je 4,4 milijona evrov. To je tudi največji projekt, ki v tem trenutku poteka v ravenski gazeli.
Do leta 2025 povsem robotizirani
Pri nadaljnjem razvoju v MG Rohr sledijo cilju, da bo maloserijska proizvodnja popolnoma avtomatizirana. »Naš cilj je do leta 2025 postati popolnoma robotizirano podjetje,« navede Matej Natlačen in pojasni, da so se povezali z Yaskawo ter trenutno vpeljujejo tri nove robotske celice. Celotno proizvodnjo opremljajo tudi s sistemi OEE (Overall Equipment Effectiveness), v okviru katerih stroji pošiljajo osem podatkov na sekundo, s čimer so meritve natančnejše, analiza učinkovitosti pa je mnogo boljša. Ta projekt bo končan do aprila. Obenem v podjetju v sodelovanju s partnerji pilotno vpeljujejo prenos materiala brez papirnega poslovanja – skozi ves proizvodni proces do dobave strankam bodo izdelkom sledili s čipi, kar bo omogočilo boljšo sledljivost in manjšo obremenitev kadra. V Sloveniji bodo tak sistem poskusno vpeljali z Adrio Mobil.
Med projekti, ki se jih v smislu optimizacije poslovanja lotevajo v podjetju, je tudi drugačna organizacija. Čeprav po besedah Mateja Natlačena delajo v tradicionalni industriji in so kot v šali pravi težkometalci, saj delajo z jeklom, želijo biti moderno podjetje. Solastnika prihodnosti ne vidita v klasičnem piramidnem sistemu, kjer so na vrhu direktorji, v sredini srednji menedžment, spodaj pa delavci, temveč si prizadevata za uvedbo »self managing« timov. Gre za popolnoma samostojne time oziroma menedžirane lastne enote v okviru podjetja, ki skrbijo za posle od začetka do konca, tako za finančno konstrukcijo kot za donosnost, pri čemer sodelujejo z drugimi enotami. Pilotni projekt, ki so ga začeli pred tremi meseci, trajal pa bo tri leta, so začeli s prvo enoto, ki pokriva zunanje izvajalce. Solastnika sta prepričana, da je tak moderni pristop, ki spodbuja ekipo k skupnim ciljem, pravi odgovor za nadaljnji razvoj podjetja.