Ne vračamo se v obdobje varčevanja. Ne gremo nazaj v okolje, kjer bi morali zelo hitro narediti zelo težke spremembe pri izdatkih in davkih. Eden od razlogov, da se lahko izognemo takim težavam, je, da je evrsko območje ohranilo zaupanje finančnih trgov. In ker lahko evrsko območje v celoti in za vse svoje članice upravlja visoke stopnje javnega dolga, je lahko tudi varno delovalo v času pandemije in ga uspešno prestalo. Vendar če rečemo, da se lahko izognemo varčevanju, to še ne pomeni, da se lahko izognemo tudi sprejemanju nujnih odločitev. V času, ko je inflacija v številnih delih evrskega območja še vedno zelo visoka, čeprav se je od lanskega leta že nekoliko znižala, jo lahko z zelo ekspanzivno proračunsko politiko še dodatno zvišamo. V zadnjih letih, v času covida, je bilo mogoče lažje sprejemati ekonomske odločitve, ker so vlade lahko financirale vsako porabo, ki so si jo zaželele. Zdaj pa je prišel čas, ko bo treba pri odločitvah narediti izbiro.
Nepreslišano: Paschal Donohoe, predsednik evroskupine, irski minister
Zdaj moramo uveljaviti proračunsko politiko, ki odraža dejstvo, da se je naše gospodarsko okolje dramatično spremenilo. Vlade evrskega območja morajo nadaljevati pot, s katero bodo naše proračunske politike bolj normalne in hkrati upoštevale, da smo zdaj v obdobju visoke inflacije in hkrati tudi visoke zaposlenosti. To pa pomeni, da se mora naša proračunska politika spremeniti. In spremeniti se mora ne le zaradi navodil, ki smo jih prejeli iz evropske komisije, temveč tudi zato, ker proračunska politika še povečuje povpraševanje v gospodarstvih, ki imajo že zdaj zelo visoke stopnje inflacije. Tako ravnanje namreč povečuje tveganje, da bi postali revni dlje časa, in mislim, da si tega v Evropi ne bi smeli dovoliti.