Pred današnjimi pogovori v Ohridu med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem poskušajo zahodni diplomati doseči odločilne korake v smeri normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino. Le tako bo po prepričanju Zahoda mogoče zagotoviti mir na Balkanu, kjer bi lahko Putin poskušal delati zdraho.
Vučić in Kurti naj bi v Ohridu pristala na konkretno realizacijo evropskega načrta, na katerega sta načelno pristala konec februarja v Bruslju. Najprej se bo v Ohridu visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell ločeno sestal z njima, potem pa bodo vsi trije skupaj sedli za pogajalsko mizo. Katalonski diplomat je pred odhodom v Ohrid dejal, da brez normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo ni možno njuno članstvo v EU, za kar pa sta obe državi močno zainteresirani.
Kaj zahteva Zahod
Kurti bi moral v Ohridu pristati na avtonomno skupnost srbskih občin na severu Kosova. Vučić pa bi se moral zavezati, da Srbija s svojim velikim vplivom med neuvrščenimi državami ne bo več preprečevala članstva Kosova v Združenih narodih (ZN) in drugih mednarodnih organizacijah. Kosovo sicer trenutno priznava samo nekaj več kot polovica od 193 članic ZN in 22 od 27 članic EU. Vučić se upira članstvu Kosova v ZN, Kurti pa že ves čas nasprotuje Skupnosti srbskih občin. Vučić je v televizijskem nagovoru državljanom dejal, da je znano, kaj je za Srbijo nesprejemljivo. Ko pa se pogaja o normalizaciji, pri tem ne gre za priznanje Kosova ne de facto ne de iure: »Normalizacija je zame, da imamo boljše odnose z Albanci.« Dialog s Prištino pa je nujen, ker bi se sicer Srbija znašla v izolaciji, a potrebuje vse večje zahodne investicije. Prav tako mora ostati konstruktivni partner EU: »Srbija ne more preživeti, če ne bo več na poti v Evropo.« V petek zvečer so v Beogradu potekali protesti srbske proruske skrajne desnice proti dialogu s Prištino.
Navdih za Kurtija
Vučić sicer ne verjame, da bi se lahko v Ohridu kaj premaknilo, saj Kurti noče dovoliti skupnosti srbskih občin. Kurti se pri tem sklicuje na odločitev kosovskega ustavnega sodišča, ki je morebitno ustanovitev takšnega avtonomnega ozemlja razglasilo za protiustavno. Toda EU in ZDA so z zahtevo po avtonomiji in samoupravi za kosovske Srbe neizprosne. Posebni odposlanec EU za zahodni Balkan Slovak Miroslav Lajčak je v Prištini predstavil petnajst evropskih modelov avtonomije, da bi dal Kurtiju, kot je sam dejal, »navdih« pri iskanju prave rešitve. Poudaril je, da brez skupnosti srbskih občin ne bo normalizacije odnosov. Še bolj kategoričen je bil v četrtek v Beogradu ameriški odposlanec za zahodni Balkan Gabriel Escobar. ZDA sicer veljajo za največjega zaveznika Kosova.
