Je kakšna žival, ki je ljudje ne jedo? Najbrž … jih je kar nekaj. Med inteligentnimi živalmi, ki imajo čustva, kot so veselje, žalost, jeza, užitek in bolečina, so tudi hobotnice, izjemno pametna in igriva bitja, ki živijo okoli štiri leta, se hitro učijo in so se sposobna rešiti iz pasti ribičev. Vseeno jih ribiči po svetu polovijo kar 350.000 na leto. To je desetkrat več kot pred dobrimi 70 leti. Logična posledica velikega apetita po hobotnicah ni samo upadanje števila hobotnic v svetovnih morjih, ampak tudi zviševanje njihove cene. Temu primerno so pametne glave v vrsti držav po svetu, znanih ne samo po ribolovu, ampak tudi po ribogojstvu, v večnem zaganjanju za dobičkom več desetletij sodelovale v dirki, kdo bo prvi odkril »formulo« za gojenje hobotnic v ujetništvu. V Evropi so bile to predvsem Španija, Francija, Norveška in Danska. Drugod po svetu Avstralija, Japonska in Mehika. Kaže, da so zmagali Španci. Španska multinacionalka Nueva Pescanova je že julija 2019 sporočila, da je odkrila skrivnost razmnoževanja hobotnic in prehranjevanja njihovih ličink, ki se hranijo samo z živo hrano in potrebujejo pozorno nadzirano okolje. Hobotnice jedo zelo veliko tega, kar je v morju, od planktona do rakov, od školjk do manjših rib, od lignjev do, v primeru velikih hobotnic, manjših hobotnic.
Milijon okrutno vzgojenih hobotnic
Po juliju 2019 vse tiho je bilo … Do zdaj, ko je BBC razkril načrt družbe Nueva Pescanova o gradnji prve gojilnice hobotnic v ujetništvu, ki naj bi začela obratovati poleti na Kanarskih otokih. V njej naj bi vzgojili milijon oziroma 3000 ton hobotnic na leto. Po tem načrtu bi hobotnice – vrsto, znano kot Octopus vulgaris –, ki so samotarska bitja in živijo v morski temi, gojili, natrpane v 1000 razmeroma majhnih rezervoarjih, ob stalni svetlobi v orjaški dvonadstropni stavbi v mestu Las Palmas na otoku Gran Canaria. Po deset do petnajst hobotnic naj bi živelo v kubični meter velikem rezervoarju, v katerem bi jih, po oceni te španske multinacionalke, 10 do 15 odstotkov umrlo, še preden bi jih primerno velike (okrutno) usmrtili in izvozili v svet, posebno v ZDA, na Japonsko in v Južno Korejo, kjer nekateri jedo celo žive hobotnice, kar velja za prav posebno delikateso. BBC-ju je zaupni dokument, v katerem ta družba direktorat Kanarskih otokov za ribolov prosi za odobritev gradnje gojilnice, posredovala organizacija, imenovana Evroskupina za živali in sočutje v svetovnem kmetovanju, katere cilj je »izboljšati življenje čim več živali in braniti interese živali« ter doseči pozitivne spremembe v družbi in zakonodaji vsaj na ravni Evropske unije. Zagrizenim mesojedcem gre morda na smeh, pa to ni prav.
Alarm zaradi usmrtitve z ledeno vodo
Ta kampanjska skupina je sprožila alarm predvsem zaradi načrtovane metode ubijanja hobotnic z ledeno mrzlo vodo (minus tri stopinje), o kateri znanstveniki pravijo, da je skrajno okrutna, ker povzroča znatno bolečino, strah, trpljenje in dolgotrajno umiranje. Hobotnice, vajene svobode in samotarstva, bodo v družbi ne samo trpele, ampak postale tudi agresivne. Znanstveniki prav tako napovedujejo kanibalizem. Ker niso vajene stalne svetlobe, s katero naj bi spodbudili razmnoževanje, bodo po nepotrebnem izpostavljene stresu. Evroskupina za živali in sočutje v svetovnem kmetovanju poziva EU, naj prepove javna sredstva za podporo gojenju hobotnic v ujetništvu in gojenje vseh drugih živali na »industrijski ravni« zaradi vse številnejših dokazov, da se s tem prispeva (dodatna poraba energije, prehranjevanje hobotnic z ujetimi ribami, katerih tretjino svet porabi za hranjenje drugih živali, polovico tega v gojilnicah …) k »ubijanju našega planeta«. Hobotnice so mesojede živali in veliki jedci, saj morajo za preživetje pojesti do trikrat toliko hrane, kot je njihova teža.
Za 2,5 milijarde evrov hobotnic na leto
Glavni problem je torej načrtovano ubijanje hobotnic, namenjenih prehrani, z ledeno mrzlo vodo. Svetovna organizacija za zdravje živali je predlagala prepoved te metode usmrtitve morskih živali, če jih prej ne omamijo. Nekatere samopostrežne verige na Otoku so že prenehala prodajati ribe, usmrčene na tak način. Posebno »lovska« je trditev družbe Nueva Pescanova, da želi z gojenjem zajeziti ribolov hobotnic v svetovnih morjih, češ da jih bodo zaradi gojilnic ribiči manj lovili ali celo nehali loviti. Resnica je povsem drugačna – najdemo jo v podatku o tem, koliko denarja prinašajo hobotnice tistim, zaradi katerih končajo na krožnikih po svetu: dva milijardi in pol evrov na leto. Razlika med divjimi in gojenimi hobotnicami, ki jih bodo jedli po svetu, bo velika: divje bodo do ulova uživale življenje, gojene pa bodo vse življenje trpele v ujetništvu, preden bodo okrutno počasi in boleče umrle, da bi pristale na krožnikih. Razlog več za vegetarijanstvo?