Najbolj pozitiven podatek lanskega leta v energetiki je podatek, da so bile lani v Sloveniji zgrajene sončne elektrarne s skupno močjo okoli 260 megavatov. To verjetno redkim kaj pove, ampak za primerjavo naj povem, da je bil do lani največji letni prirast pri sončnih elektrarnah nekaj več kot sto megavatov. Lasten scenarij in scenarij Slovenske akademije znanosti in umetnosti predvidevata pri sončnih elektrarnah prirast od 300 do 350 megavatov. Lani se nam je torej zgodil zelo visok prirast brez nekih večjih sončnih projektov in brez resnejših zakonskih spodbud – na primer zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije še ni niti sprejet. Tukaj se nam torej dogaja intenziven prehod, ki se ga v resnici niti ne zavedamo.
Nepreslišano: Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, naravovarstvenik
Za Evropo lahko rečemo, da sta sončna in vetrna energija občutno prispevali k omilitvi energetske krize. Leta 2022 so sončne in vetrne elektrarne prispevale 22 odstotkov vse proizvodnje električne energije v Evropi, plin pa je pokril 20 in premog 16 odstotkov. Še več, kljub nedelujočim hidroelektrarnam in jedrskim elektrarnam v letu 2022, ki so znižale skupno proizvodnjo v Evropi za sedem odstotkov, so pet šestin tega padca pokrili nove sončne in vetrne elektrarne ter manjše povpraševanje, zgolj preostanek pa je nadomestil premog. Ob tem sta ostali približno dve tretjini uvoženih količin premoga neporabljeni, ponovno obujene termoelektrarne pa so delale manj kot petino časa. Ne nazadnje, v zadnjih mesecih leta 2022 je proizvodnja iz premogovnih elektrarn glede na leto 2021 upadla. Torej, premogovna era se ne vrača.
Izidor Ostan Ožbolt. Foto: Luka Dakskobler
Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, naravovarstvenik
