Erdogan je povedal, da so odločili, da bo parlament začel proces ratifikacije omenjenega protokola in da upa, da ga bodo poslanci ratificirali pred turškimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami 14. maja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Finski predsednik Niinistö je Erdoganovo odločitev pozdravil kot »zelo pomembno za celotno Finsko«, a opozoril, da »prošnja Finske ni popolna brez Švedske«.
Erdogan je bil na drugi strani zelo kritičen do Švedske, ki je po letih nevtralnosti tako kot Finska zaradi ruske invazije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo v Natu.
Dejal je, da so Švedski dali »seznam 120 teroristov«, za katere želijo, da jim jih izroči ter ocenil, da na »švedskih ulicah nenehno potekajo demonstracije simpatizerjev Kurdske delavske stranke (PKK)«, ki jo Ankara uvršča med teroristične organizacije. Kljub temu je izrazil upanje, da bo švedska vlada do turških volitev lahko izpolnila zahteve Ankare, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Z odločitvijo Ankare se je po navedbah AFP povečal pritisk na Madžarsko, ki je ob Turčiji druga od skupno 30 članic zveze Nato, ki še ni ratificirala pristopnih protokolov Finske in Švedske.
Madžarski parlament je po več preložitvah o ratifikaciji pristopnih protokolov obeh nordijskih držav začel razpravljati v začetku meseca.
