V nedeljo, 12. marca, smo dočakali dan, ko goduje sv. Gregor, in to je dan, kot so ga predstavili na ljudskem portalu rtvslo.si, ko se ptički ženijo, po številih krajih po domovini pa ga praznujejo že večer prej, ko po potokih in rečicah zaplavajo različna plovila, imenovana gregorčki, ki so neke vrste hišice, narejene iz različnih materialov, z gorečimi svečami v njih. Kot so še poučili vse malikovalce pomladi, je bilo gregorjevo po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja na dan začetka pomladi, torej 21. marca. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj. Ampak ne glede na koledar so izvirno moč narave že občutili tudi naši slavni sodržavljani in sodržavljanke, tako da so imeli detektivi, ki iščejo zgodbe po domovini, svetu in spletu, te dni obilico dela. Iskalci prigod iz časnika Svet 24 so denimo našli zapis upokojene smučarske heroine Tine Maze, ki jih je povsem navdušil. Zapisali so, da se naša najuspešnejša alpska smučarka v svetovnem pokalu najraje sprosti v naravi, sploh odkar je mama hčerke Anouk in je končala kariero profesionalne športnice, tako ima čas, da se oglaša prek družbenih omrežij, in tokrat je s svojim kratkim, a čustvenim zapisom navdušila mnoge, kot so dodali v uvodu. »Biti v naravi in z naravo je nekaj, kar obožujem. Vonj po gozdovih, snegu, dolge noči, polne zvezd, in pogled na sijočo luno. To me poveže z vesoljem in zdi se, da je življenje neskončno,« je čustven zapis Mazejeve, ki je tako očaral uredništvo in mnoge.
Še en lirično navdahnjen sestavek, pobran nekje z medmrežja, je te dni menda navduševal bralce in gledalce prigod o slovenskem zvezdniškem življu, tudi ta je v povezavi z naravo, le da ne s širnim vesoljem, temveč s čudovitimi plažami, v spletni eter pa so ga poslali iz pisarn Slovenskih novic. Sončna nedelja je bila idealna za izlete in mnogi so se odločili dan preživeti v naravi, so namignili v uvodu, med njimi tudi priljubljena televizijska voditeljica Ana Tavčar, ki je s svojimi spletnimi zalezovalci delila misli Psyche Roxas-Mendoza in zraven pripela tri fotografije na skalah ob morju. »Vsakič ko stojim pred čudovito plažo, se zdi, da mi njeni valovi šepetajo: 'Če izbiraš preproste stvari in najdeš veselje v preprostih zakladih narave, življenje in potrebe ne bodo tako težki.'«
Domicelj prisoten manj, kot bi si želel
V Slovenskih novicah pa niso le lovili modrih misli, ampak so se tudi posvetili gracijam, za katere velja, da posedujejo neizmeren pevski talent. In sodeč po prebranem niso zgolj misice tiste, ki rešujejo planet in svet ter rade pojejo. Pri nas obstajajo tudi postavne političarke, ki prav tako rešujejo svet okrog nas in nas same ter jih druži strast do glasbe in petja. Kot so obelodanili, so Eva Irgl, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič dokazale, da jih je mati narava obdarila z glasbenim in pevskim talentom, nato pa še podrobno opisali njihovo dosedanjo glasbeno kariero. Kot so izdali, je širni Sloveniji svoj pevski talent kot prva razkrila Eva Irgl, ki je lani za novi album svojega partnerja Davorja Božiča posnela spremljevalne vokale. »Blizu ji je tudi zborovsko petje. Pred časom je priznala, da je petje njen ventil za sproščanje,« so pripisali. Razvojni pevski potencial so pripisali tudi predsednici države Nataši Pirc Musar, ki se je učenja petja po njihovih informacijah lotila pri profesionalni pevki Kristini Oberžan, s katero sta pred kratkim posneli neko ljudsko pesem in jo celo objavili na družbenih omrežjih. »Zdaj pa je kot strela z jasnega s svojim talentom presenetila še Urška Klakočar Zupančič. Na Radiu Robin, kjer je gostovala pred dnevi, je najprej kot ptička zažgolela ob svoji najljubši zasedbi Nightwish, nato pa je odpela še legendarno skladbo Celine Dion My heart will go on,« pa je oris videnega in slišanega zažgolenega opusa predsednice državnega zbora.
Veliko več let kot zgoraj omenjeni pevski talenti je na glasbeni sceni kantavtor Tomaž Domicelj, ki pa po izpričanem na portalu siol.net ni tako množično prisoten na vseobči sceni, kot bi si želel, v nasprotju s tistimi, ki se ukvarjajo s političnim udejstvovanjem. Priznani kantavtor sicer še vedno ustvarja, kot so mu polaskali, lani je posnel kar dvojni album z naslovom Jubilej, a ob tem pravi, da po njegovem skromnem mnenju albumi sploh niso več aktualni, ker danes ne dobiš več avta ali pa računalnika s CD-predvajalnikom. Poudaril je, da je v 55 letih, kolikor je prisoten v slovenskem glasbenem prostoru, ustvaril že več kot 400 posnetkov, a ob tem potarnal, da so le redko slišani. Zato se mu zdi nadvse primerno, da se javno povprašamo tudi o stvareh, ki so pomembne za slovenski narod, med temi je nedvomno predvajanje slovenske glasbe, ki je po njegovem prepričanju zapostavljena, v primerjavi s politiko, športom in poplavo oglasov.
Nipič Plestenjakov gost
Ob poplavi vseh praznikov, nad katerimi smo se navduševali v minulih tednih, je precej neopazno mimo nas švignil dan mučenikov. A kot smo lahko prebrali v reviji Lady, to niti ni tako nenavadno, saj se moški rod, vsaj pri nas, ne počuti prav nič mučenega. Vsaj tako pravi majhna, a izbrana ekipa, ki je morala odgovarjati na splošno vprašanje o tem, ali ta moški praznik sploh praznujejo in ali se na ta dan njihove boljše polovice, kot so se izrazili, takrat sploh spomnijo nanje in jim poklonijo kakšno majhno pozornost. Alfi Nipič je na primer povedal, da je bil na ta dan, ki ga omenjajo, na odru kot gost na koncertu Jana Plestenjaka. »Sicer pa se ne počutim, da bi me kdo mučil in da bi bil mučenik. Nikoli ne praznujem tega praznika. Praznovali smo dan žena, nikoli pa dneva moških,« je bil kratek in jedrnat Nipič. Je pa ob tem pripomnil, da mu je vseeno lepo, če se nežnejši spol, kot je slikovito opisal ženske, spomni nanj, ne glede na priložnost.
Drugače je doma pri Banovih. Kot je razkril igralec Ivo Ban, se je žena spomnila na ta svečan dan in mu tudi čestitala, posebej obdarila ali nagradila pa ga ni, saj ga nagrajuje prav vsak dan, kot jo je pohvalil. »Tudi posebnega kosila ni bilo, mi pripravlja kosila že celih 55 let. Samo čestitala mi je, ne delava pa posebnega pompa okoli tega,« je o ženinem mučeništvu poročal Ban. O čisto pravem umetniškem mučeništvu pa je te dni v taistem mediju jel razglabljati tenorist SNG Opera in balet Ljubljana Branko Robinšak, ki bo letos z Verdijevem Trubadurjem uradno proslavil že 40-letnico umetniškega delovanja v svoji matični hiši. In v vseh teh letih se, kot trdi Robinšak, v državni Operi ni spremenilo veliko, saj se vseh teh že štirideset let s politiko bodejo glede financiranja. »Odnos politike je omalovažujoč. Opera v evropski metropoli bi si zaslužila drugačen način odobravanja. Letna dotacija ministrstva za kulturo je 12 milijonov evrov, od tega gre skoraj vse za plače, za program pa ostaneta dva milijona, Dunajska državna opera pa dobi za program 250 milijonov. »Nisem si predstavljal, da nas bodo Cankarjeve drame zaznamovale za celotno zgodovino. Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Kralj na Betajnovi, Hlapec Jernej in njegova pravica ter Jakob Ruda so še danes zelo aktualne. Citati v njih so še vedno hudičevo veljavni, niti nekaterih imen ni treba zamenjati,« je o odnosu države do državne kulture razpredal Robinšak.