Globalno poročilo o kokainu 2023 še navaja, da se je pridelava koke med letoma 2020 in 2021 povečala za 35 odstotkov, kar je rekordna raven in predstavlja največje medletno povečanje od 2016. Povečanje je posledica širjenja gojenja koke in izboljšav pri pretvorbi koke v kokain hidroklorid oziroma kokain v obliki belega prahu.
Poročilo Urada ZN za droge in kriminal (UNODC), ki ima sedež na Dunaju, pri tem izpostavlja izbruh pandemije covida-19 kot dejavnika, ki je vplival na trg s prepovedanimi drogami, saj so bila zaradi tega mednarodna potovanja močno omejena. Prekupčevalci so tako za svoje posle vse pogosteje uporabljali mednarodne poštne storitve, da bi drogo dostavili uporabnikom.
Evropa in Severna Amerika sta največja trga za kokain, sledijo Južna in Srednja Amerika ter Karibi, ugotavlja poročilo, pri čemer pa opozarja, da obstaja velik potencial za širjenje tudi v Afriko in Azijo. Glede na ugotovitve UNODC so se v Zahodni in Srednji Afriki, pa tudi v Jugovzhodni Evropi, pojavila nova središča za trgovino s kokainom.
Med pomembnejšimi ugotovitvami poročilo navaja tudi, da Kolumbija še vedno prevladuje na trgovskih poteh, čeprav so se razvile tudi poti v Evropo. Mehiške in balkanske kriminalne združbe so se približale centrom proizvodnje, da bi pridobile dostop do zalog. V Ukrajini se je trg s kokainom širil, vendar se je od ruske invazije na državo povpraševanje tam močno zmanjšalo.
Poročilo omenja tudi Slovenijo, in sicer v povezavi s kriminalnimi združbami z Balkana. Slovenska in črnogorska mreža sta se pojavili v povezavi s primerom tihotapljenja 405 kg kokaina, zaseženega maja 2020 v Slonokoščeni obali na slovenski jadrnici, ki je plula pod špansko zastavo. V operaciji je bilo prijetih šest oseb slovenske in ganske narodnosti. Kokain je bil namenjen v Evropo za črnogorsko kriminalno združbo, navaja poročilo, pri čemer imena kriminalne združbe ne omenja.
