Vlada se je na današnji seji seznanila z izhodišči, prioritetami in dinamiko pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik bo sindikate z vsebino seznanila v ponedeljek, so zapisali v sporočilu po današnji seji vlade, več pa niso razkrili.
Začetek pogajanj tako o prenovi plačnega sistema javnega sektorja kot tudi o odpravljanju plačnih nesorazmerij so vlada in sindikati predvideli v oktobra lani podpisanem sporazumu. Konec januarja je vladna stran sindikatom najprej predstavila analizo stanja in nato 9. februarja še izhodišča za plačno reformo. Ko so se sestali nazadnje, 24. februarja, so se do vladnih izhodišč opredelili sindikati. Tedaj so kot zanje nesprejemljiv označili denimo predlog za zamrznitev napredovanj in delovne uspešnosti.
Na zadnjem srečanju so se dogovorili tudi, da naj bi sindikati vladni predlog prejeli do 15. marca. A vlada razprave o zakonskem predlogu na torkovi seji še ni zaključila in jo je nadaljevala danes. Centralna pogajanja z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja pa se bodo nadaljevala v ponedeljek. Sicer je predvideno, da bi se o predlogu zakona uskladili do 30. junija. Uveljavitev pa je predvidena najpozneje s 1. januarjem prihodnje leto.
Načrt za okrevanje in odpornost lažji za 286 milijonov evrov
Vlada je danes potrdila tudi okvirni seznam ukrepov, ki jih bo zaradi zmanjšanja razpoložljivih nepovratnih sredstev umaknila iz načrta za okrevanje in odpornost. Gre za projekte v skupni višini 286 milijonov evrov in če bo vlada ocenila, da so pomembni za okrevanje Slovenije, bo zanje iskala možnosti za financiranje iz drugih virov.
Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov, namenjen blažitvi gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Je podlaga za koriščenje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU.
Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija s tega naslova do konca leta 2026 ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde evrov, kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta julija 2021.
Za razliko v višini 286 milijonov evrov mora država prilagoditi načrt za okrevanje in odpornost. Izhodišča za pripravo predloga prilagoditev načrta je sprejela na današnji seji, pri čemer je sledila predvsem kriterijem, ali naložba prispeva k zelenim in digitalnim ciljem ter ali je časovno tvegana. Upoštevala je tudi druga tveganja, povezana s pogoji, ki jih je Slovenija ob potrditvi načrta dorekla z Evropsko komisijo.
V trenutni različici slovenskega načrta je zapisanih 34 reform in 52 naložb na štirih področjih, to so zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost. Z njihovo izvedbo je povezanih 209 mejnikov in ciljev, ki so pogoj za priliv evropskih sredstev.
Hkrati bo vlada načrt za okrevanje in odpornost dopolnila z ukrepi za uresničitev evropskega načrta RePowerEU, katerega namen je zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda. V skladu z evropsko uredbo iz začetka tega meseca je treba cilje tega načrta vključiti v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, in sicer v obliki samostojnega poglavja. Slovenija za te namene lahko računa na 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in pet milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.
Pripravo predloga prilagoditve načrta je vlada naložila vladnemu uradu za okrevanje in odpornost, ki deluje v sestavi finančnega ministrstva. Tam pravijo, da bodo poleg nove alokacije nepovratnih sredstev in ciljev načrta REPowerEU upoštevali tudi objektivne okoliščine, ki vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev, kot je denimo visoka inflacija, ter tehnično-vsebinska neskladja med načrtom in izvedbenim sklepom Sveta EU, s katerim je bil potrjen slovenski načrt.
Za vsebine, ki bodo umaknjene iz načrta in za katere bo vlada ocenila, da so pomembne za okrevanje Slovenije, bo iskala možnosti za financiranje iz drugih virov, so sporočili z ministrstva za finance. Kot možen vir vidijo sredstva evropske kohezijske politike programskega obdobja 2021-2027.
Na podlagi danes sprejetih izhodišč bo vlada nadaljevala pogovore s predstavniki Evropske komisije in drugimi deležniki. To bo lahko vplivalo na končno vsebino predloga prilagoditve načrta, ki ga bo vlada po zaključku usklajevanj posredovala v formalno potrditev Evropski komisiji.
Podjetjem na voljo za 50 milijonov evrov posojil SID banke
Vlada je danes tudi sklenila, da SID banka lahko iz posojilnega sklada 1 poleg tehnoloških investicij financira investicije ali obratna sredstva podjetij, ki so prizadeta zaradi ukrajinske in energetske krize. SID banka bo 50 milijonov evrov zagotovila iz naslova sredstev, ki bodo ostala na nekaterih kreditnih linijah.
SID banka bo morala pred začetkom dajanja teh posojil z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport skleniti dodatek k obstoječemu sporazumu o financiranju. S podpisanim dodatkom se bo trem obstoječim kreditnim linijam v okviru posojilnega sklada 1 uvedla četrta kreditna linija za pomoč v krizi prizadetim podjetjem, so pojasnili na ministrstvu.
Za prilagoditev tega sklada ni treba dodeliti dodatnih sredstev, saj bo SID banka 50 milijonov evrov zagotovila iz naslova sredstev, ki bodo ostala na kreditnih linijah 1, 2 in 3. Za namen spremljanja učinkov različnih namenov kreditov bo SID banka zagotovila ločeno evidentiranje kreditov, sklenjenih s končnimi prejemniki za namen omilitve posledic energetske ali ukrajinske krize.
Vlada je pogodbo o financiranju in izvajanju ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov oz. za posojilni sklad 1 s SID banko sklenila leta 2011. Nato je večkrat podala soglasje k spremembam ključnih elementov finančnega inženiringa, tokrat pa te spreminja z namenom, da v okviru sklada omogoči financiranje podjetij, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza.
Soglasje k razpisu za vpis v doktorske in magistrske programe
Vlada je na današnji seji dala soglasje k vsebini razpisov za vpis v doktorske in magistrske študijske programe za študijsko leto 2023/2024. Od skupno 1605 vpisnih mest jih Univerza v Ljubljani razpisuje 936, Univerza v Mariboru 454, Univerza na Primorskem 198 in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu 17. Za vse tri omenjene univerze velja, da je število razpisanih mest za vpis v višji letnik omejeno s številom vpisanih študentov prejšnjih generacij, je zapisano v sporočilu po seji vlade.
Na magistrskih študijskih programih bo za vpis v redni in izredni študij 1. letnika na voljo skupaj 12.571 mest. Od tega je 10.110 mest rezerviranih za državljane Slovenije in državljane drugih držav članic EU, 542 za Slovence brez slovenskega državljanstva in 1901 mest za tujce iz držav, ki niso članice EU.
Največ študijskih mest, kot običajno, razpisujejo univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Ljubljanska univerza razpisuje skupaj 6917 vpisnih mest, mariborska 3457 in primorska skupaj 1278 vpisnih mest. Fakulteta za informacijske študije razpisuje skupaj 350 vpisnih mest, Univerza v Novi Gorici 64, Nova univerza 280, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije 70, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici 110, DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene vede Maribor 10, Fakulteta za tehnologijo polimerov 25 in Fakulteta za varstvo okolja 10.
Lukić ostaja vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo
Luka Lukić po odločitvi vlade ostaja vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja v Inšpektoratu RS za delo. Položaj je zasedel septembra lani, ko ga je vlada za vršilca dolžnosti imenovala do imenovanja glavnega inšpektorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.
Lukiću bi se 18. marca iztekel mandat, z danes sprejeto odločbo o ponovnem imenovanju na mesto vršilca dolžnosti pa je vlada zagotovila nemoteno delo inšpektorata, so po seji sporočili z vlade. Tudi tokrat ga je imenovala do imenovanja glavnega inšpektorja po opravljenem natečajnem postopku, a največ do 18. septembra.
Lukić, ki se je na inšpektorat preselil iz Delavske svetovalnice, je položaj zasedel septembra. Na položaju je nasledil Jadranka Grlića, ki je sicer petletni mandat nastopil februarja 2019, a je avgusta po razkritju več primerov izkoriščanja tujih delavcev in kritik na račun dela inšpektorjev odstopil.
Novi državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo Jure Gašparič
Vlada je na današnji seji imenovala Jureta Gašpariča za državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Gašparič bo funkcijo nastopil 3. aprila. Gašparič, ki je funkcijo državnega sekretarja na takratnem ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport opravljal med letoma 2020 in 2021 v vladi premierja Marjana Šarca, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Med letoma 2019 in 2020 pa je zasedal mesto direktorja omenjenega inštituta in vodje znanstvenoraziskovalnega oddelka, izhaja iz sporočila po seji vlade.
Gašparič bo tako zasedel še drugo mesto državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je po reorganizaciji vlade, kot si jo je zamislil koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica, zaživelo v začetku leta. Na eno izmed dveh mest državnih sekretarjev pa je vlada takrat že imenovala Matjaža Kranjca.
