Z izrazom toksična pozitivnost psihologi poimenujejo nenehno zasledovanje sreče, ki pa naj bi bilo izredno škodljivo. Ljudje se k takemu vedenju ponavadi zatekamo v trenutkih, ki se nam zdijo brezizhodni. »Gre za prepričanje, da naj bi ljudje ohranili pozitivno miselnost in optimizem za vsako ceno in ne glede na okoliščine,« je zapisala Maša Černilec iz Društva za psihološko svetovanje Kameleon.
Kljub temu da se tega ne zavedamo, smo s toksično pozitivnostjo obkroženi vsakodnevno. »Posamezniku, ki je doživel hudo tragedijo, na primer smrt bližnje osebe, hudo prometno nesrečo, izgubo bivališča zaradi naravne katastrofe, dopovedujemo, da se vse zgodi z razlogom,« je pojasnila Černilčeva.
Kaj je pornografija navdiha?
Prva jo je že leta 2014 opredelila avstralska borka za pravice invalidnih oseb Stella Young, ki je takrat dejala, da je to prikazovanje invalidov ali drugih neobičajnih življenjskih okoliščin kot navdihujočih za preostale ljudi na podlagi njihovih življenjskih okoliščin. Sama se je na takšno početje odzvala ostro, saj je prepričana, da je invalidnost v družbi predstavljena kot slaba stvar. »Če si invalid, si že sam po sebi nekaj izjemnega, ampak to, da si invalid, ne sme pomeniti nečesa slabega. In sama invalidnost te ne naredi izjemnega,« je opozorila.
Beseda pornografija predstavlja objektivizacijo invalidov na način, kot so v pornografskih vsebinah objektivizirane ženske, kljub temu da so to osebe z imeni in neznanimi zgodbami. Invalid je torej predstavljen kot objekt navdiha drugim ljudem, in ne kot človek z invalidnostjo.
Leta 2016 se je pred olimpijskimi igrami pojavil prvi oglas z naslovom Mi smo superljudje, v katerem so prikazovali različne invalide, ki opravljajo svoja dela na področju atletike, glasbe in gospodinjstva ob sporočilu: Tudi jaz zmorem. Takrat se je skupina vplivnih invalidov odločila, da oglas prijavi zaradi izkoriščanja invalidov za užitek in udobje neinvalidov.
Navdih tudi vojna v Ukrajini
Ključnik se je na spletna omrežja spet vrnil z začetkom vojne v Ukrajini, tokrat v obliki fotografij ukrajinskih otrok, ki zapuščajo vojna območja, in pripisov, kot je na primer: »Kakšen je vaš izgovor, da se ne počutite dobro?« Ta in podobni naj bi spodbujali ljudi, ki ne trpijo zaradi vojne, da razmišljajo pozitivno in so hvaležni. Na objave se je ostro odzvala skupina evropskih psihologov, ki že dlje časa proučujejo učinke spletnih objav na mlade. Opozorili so, da se z objavami še povečujejo razlike med mladimi in prepričanje mladih, da je njihov položaj boljši od položaja vrstnikov iz Ukrajine.