Potem ko so hrvaške sodbe zaradi ribolova slovenskih ribičev v tistem delu Piranskega zaliva onstran sredinske črte, ki ga je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji, postale pravnomočne, so se ribiči odločili za iskanje nadaljnje pravice na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Po naših informacijah se tožbe vlagajo zaradi kršenja načela pravnega varstva, torej da so bili ribiči kaznovani na območju, kjer Hrvaška ni imela jurisdikcije. A ta sodna pot je dolgotrajna, njen izid pa je negotov.
Na ESČP se lahko obrnejo posamezniki, ko so izčrpane vse možnosti pritožb na nacionalni ravni. In to možnost poskuša zdaj po naših podatkih uveljaviti okoli deset ribičev iz Kopra, Izole in Pirana. »To je naša zadnja pravna možnost za rešitev tega vprašanja,« nam je povedal ribič Matjaž Radin. Podobno kot drugi slovenski ribiči je od začetka uveljavljanja arbitražne razsodbe prejel že številne globe, teh pa je toliko, da jih je nehal šteti. Tako niti točno ne ve, ali segajo v sto tisoč ali dvesto tisoč evrov.
Težave imajo vsi ribiči, katerih globe so po vseh zavrnjenih sodnih pritožbah zdaj postale pravnomočne. Skupaj je 22 slovenskih ribičev od začetka izvajanja arbitražne razsodbe zaradi hrvaškega tolmačenja krivolova v akvatoriju, na katerem je bila Sloveniji z razsodbo podeljena suverenost, prejelo globe. Tožbe je na ESČP avtomatsko začela vlagati zagrebška odvetniška pisarna Vukmir, ki zastopa slovenske ribiče. Tako na ministrstvu za kmetijstvo kot na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve zagotavljajo, da pri vlaganju teh tožb nimajo ničesar.
Slovenija kazni ne priznava
»Zdaj so izterljive globe, vendar se to še ne izvaja,« pravi Radin, a omenja možnost, da bi mu Hrvaška pri plutju v hrvaške vode lahko zasegla barko, pri poti po kopnem pa denimo avto. »Če bi se hrvaška država odločila, bi nam lahko začeli rubiti premoženje,« pravi. Ribič Zdravko Novogradec pa ni bil med tistimi, ki so lovili čez sredinsko črto. Ves čas je bil previden in se ni odpravil v tisti del akvatorija. Ko so se začele pojavljati globe, so določeni ribiči po njegovih besedah verjeli, da bo globe poravnala država, pa se ni zgodilo nič.
Slovenija kazni ribičem ne sprejema in ocenjuje, da so nezakonite, ker oblasti priznavajo mejo, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Glede ribolovnega režima ta čas ne potekajo pogovori, so povedali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). »Lahko bi se dogovarjali za ribolovni režim. Vedno smo odprti za pogovore o demarkaciji meje ali za dogovore, ki bi lajšali razmere ljudi ob meji,« je včeraj dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Med ribiči in slovenskimi ministrstvi še naprej potekajo pogovori, na katerih naj bi našli določena zagotovila, da ne bodo ostali sami, nam je medtem pojasnil Aleš Bolje iz svetovalne pisarne za ribiče. Kaj več od tega ni želel razkriti. Čez dva tedna naj bi bilo znanega več. Na MZEZ sicer zagotavljajo, da se je ozračje med državama zelo pozitivno spremenilo, še posebej po vstopu Hrvaške v schengen. Kljub temu pa ostajajo previdni, saj ocenjujejo, da kljub hrvaškim zagotovilom za reševanje življenjskih težav ljudi ob meji naša soseda še naprej izreka globe in izvaja nadzor nad polovico Piranskega zaliva. Če bi namreč primer še enkrat prišel na sodišče, bi lahko uporabili argument, da so izvrševali nadzor nad polovico zaliva, še ocenjujejo viri na MZEZ. Incidenti se evidentirajo še naprej, protestne note pa na Hrvaško že dolgo niso poslali, so pojasnili.
