Kot smo v Dnevniku napovedali 6. februarja, bo madžarska naftna družba Mol v kratkem začela prodajati nekatere od skupno 53 bencinskih servisov, kolikor jih obvladuje v Sloveniji. Kot smo že tedaj pojasnili, je ta korak Mola nujen za dokončane načrtovanega prevzema podjetja OMV Slovenija, ki na slovenskem trgu obvladuje okoli 120 bencinskih servisov in je v lasti avstrijskega podjetja OMV Downsteam.
Sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki potrebuje še prevzemno dovoljenje, po navedbah Mola predstavlja enega ključnih mejnikov v procesu pridobivanja soglasja Evropske komisije za napovedani prevzem OMV Slovenija. »Skupina Mol s tem korakom potrjuje svojo zavezanost izpolnjevanju vseh zahtev glede tržne konkurenčnosti, ki jih postavlja Evropska komisija, in izraža pripravljenost, da v prihodnjih mesecih zaključi prevzem 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija,« so zapisali.
Prevzem naj bi po oceni Mol in Shell okrepil konkurenčnost na slovenskem trgu
Prepričani so, da bo prevzem OMV okrepil konkurenčnost na slovenskem trgu, saj bodo lahko v večji meri izkoriščali celotne proizvodne, logistične in predelovalne zmogljivosti skupine Mol v širši regiji Srednje Evrope. »Skupina Mol nastopa na regijskem trgu kot eden vodilnih neodvisnih ponudnikov naftnih derivatov, saj uspešno obvladuje in razvija celotno logistično verigo. To nam omogoča ohranjanje neodvisne cenovne konkurenčnosti in bo pozitivno vplivalo na zanesljivost oskrbe večjega števila slovenskih potrošnikov z visokokakovostnimi naftnimi derivati prek povečane mreže lastnih servisov,« je poudaril predsednik maloprodaje v skupini Mol Robert Pitt.
Vse storitve na vseh bencinskih servisih bodo za kupce ostale nespremenjene. Skladno s pogodbenimi določili bodo lahko zaposleni na bencinskih servisih, ki so predmet prodaje, obdržali zaposlitev, so napovedali.
Iz Shella so v današnjem sporočilu za javnost dodali, da bodo podrobnosti o dogovoru, sklenjenem 9. marca, objavili po odobritvi Evropske komisije. Napovedali pa so, da bodo Molove bencinske servise spremenili v »centre mobilnosti«. »Ta nakup je pomemben korak naprej za prisotnost blagovne znamke Shell v Sloveniji, za stranke pa predstavlja predvsem večjo možnost izbire, saj povečuje tržno konkurenco v Sloveniji. S povečanjem mreže za 39 novih bencinskih servisov v mreži Shell v Sloveniji bomo lahko našim strankam zagotovili vrhunska goriva in edinstveno izkušnjo storitve Shell Cafe,« je izpostavil generalni direktor Shell Adria Gregor Omejc.
Shell je na slovenskem trgu prisoten od leta 1994. Trenutno podjetje v Sloveniji upravlja mrežo osmih črpalk brez osebja za tovorna vozila ter en bencinski servis tudi za osebna vozila. Strankam v Sloveniji tako zdaj zagotavljajo storitve v okviru Shell kartičnega poslovanja za gorivo in storitve, povezane s cestnim tovornim prometom, so dodali.
Evropska komisija ima pomisleke
V Dnevniku smo ob napovedi tega dogodka prejšnji mesec zapisali, da je Mol pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri že ima 7,75-odstotni delež, podpisal že junija 2021 in da je dogovorjena kupnina za celoten delež znašala 301 milijon evrov, Pojasnili pa smo tudi, da se je načrtovana kupčija v Bruslju zapletla. Po predhodni raziskavi je namreč evropska komisija junija lani sprožila poglobljeno preiskavo, da bi ocenila, ali je načrtovani prevzem skladen z uredbo EU o združitvah. »Skrbi nas, da bi predlagana transakcija zmanjšala konkurenco na maloprodajnih trgih motornih goriv v Sloveniji,« so tedaj sporočili iz evropske komisije.
V predhodni preiskavi evropske komisije se je namreč izkazalo, da si OMV Slovenija, ki je drugi največji ponudnik naftnih derivatov v Sloveniji, in MOL kot tretji največji prodajalec naftnih derivatov na številnih lokalnih območjih po Sloveniji neposredno konkurirata. »Transakcija bi tako odpravila glavni konkurenčni pritisk, s katerim se na trgu trenutno soočata Mol in Petrol. Poleg tega je trg zelo pregleden, zato bi transakcija lahko olajšala usklajevanje med podjetjema,« je pojasnila evropska komisija. Ravno ugotovitev prevelike koncentracije na lokalnih območjih predstavlja povod za odprodajo več bencinskih servisov Mola.
V postopku presoje koncentracije Mola in OMV Slovenija naj bi evropska komisija slovenski naftni trg razdelila na avtocestnega in več lokalnih trgov, smo izvedeli neuradno. Če bi upoštevala celotni trg, na katerem s približno 320 bencinskimi črpalkami kraljuje Petrol, bi bil načrtovani prevzem gladko potrjen. Na celotnem trgu namreč Molovo slovensko hčerinsko podjetje in OMV Slovenija na podlagi konkurenčne zakonodaje nimata prevladujočega položaja. Imata pa ga v nekaterih delih Slovenije.
Visoke vstopne ovire
Mol je načrtovani prevzem OMV Slovenija evropski komisiji priglasil sredi lanskega maja. Med prvotno preiskavo se je madžarska naftna skupina odločila, da ne bo odgovorila na zahteve evropske komisije. Slednjo je zaskrbelo, da bo načrtovani prevzem znatno zmanjšal konkurenco pri maloprodaji bencina in dizelskega goriva za posameznike in podjetja v Sloveniji. Poleg tega je evropska komisija ocenila, da obstajajo razmeroma visoke ovire za vstop na slovenski maloprodajni trg, kot so stroški vzpostavitve mreže bencinskih črpalk, regulativne omejitve in pomanjkanje privlačnih lokacij, v kratkoročnem do srednjeročnem obdobju pa ni velike verjetnosti za omembe vreden vstop na trg.
Po uvedbi poglobljene analize julija lani je imela evropska komisija na voljo 90 delovnih dni, torej do konca oktobra lani, za sprejem odločitve. Toda le tri tedne po začetku poglobljene preiskave so v Bruslju »ustavili uro«. Ura je še vedno ustavljena, so tedaj za Dnevnik pojasnili v evropski komisiji. »Ta postopek se v preiskavah o združitvah sproži, če stranke v postopku ne posredujejo pravočasno pomembnih podatkov, ki jih od njih zahtevamo,« so svojo odločitev obrazložili v evropski komisiji. Po njenih pojasnilih začne ura spet teči, ko stranke predložijo manjkajoče podatke, rok za sprejem končne odločitve pa se takrat prilagodi.
Raje se odločijo za molk
V podobnih primerih načrtovanih prevzemov, o katerih zaradi kompleksnosti ne odločajo varuhi trga v posameznih državah, temveč evropska komisija, pogosto ravnajo podobno kot Mol pri načrtovanem prevzemu OMV Slovenija, je dejal poznavalec razmer, ki ni želel biti imenovan. »Raje kot da evropski komisiji posredujejo zahtevane podatke, iz katerih bi bila razvidna previsoka koncentracija na trgu, se podjetja, ki so vključena v načrtovane prevzeme, odločijo za molk. Nato lahko sledijo neformalna usklajevanja med evropsko komisijo in prevzemnikom določenega podjetja, s ciljem, da se na trgu vzpostavi stanje, ki ni v nasprotju s konkurenčnim pravom,« je pojasnil naš sogovornik. V obravnavanem primeru torej lahko pričakujemo, da bo Mol zahtevane podatke evropski komisiji posredoval po odprodaji nekaterih bencinskih servisov.
Na slovenski trg je Mol vstopil leta 1996. Po prevzemu podjetja Tuš Oil, ki ga je zaradi previsoke zadolženosti moral prodati Mirko Tuš, je imel v lasti 19 bencinskih servisov. Leta 2011 je število bencinskih servisov povečal na 31. V letu 2016 je od podjetja Agip prevzel še 11 bencinskih servisov, njihovo mrežo pa je z integracijo petih bencinskih servisov hrvaške Ine (v tej družbi ima Mol z 49-odstotnim lastniškim deležem glavno besedo), ki obratujejo pod istoimensko blagovno znamko, povečal na 53. Na slovenski trg je OMV vstopil leta 1992, ko je skupaj z Ino dokapitaliziral družbo Istrabenz trgovina. Leta 2004 je od Istrabenza odkupil še polovični lastniški delež. Ina je sicer 7,75-odstotna lastnica OMV Slovenija. Ta je leta 2020 prevzela družbo FE Trading, ki je imela v lasti mrežo osmih brezosebnih bencinskih servisov pod blagovno znamko Avanti, ob Hoferjevih trgovinah. S tem nakupom je OMV svojo mrežo v Sloveniji povečal na okoli 120 bencinskih servisov.