Z nagovorom predsednika Xi Jinpinga in prvo tiskovno konferenco novega premierja Li Qianga se je v Pekingu končalo zasedanje narodnega ljudskega kongresa, na katerem je Kitajska dobila deloma novo politično vodstvo. Zaključni dan je bil poln sporočil novega političnega dvojca Xi-Li mednarodni in domači javnosti. Li, tesni zaupnik predsednika Xija, je govoril predvsem o gospodarskih izzivih. Domačemu podjetniškemu sektorju je zagotavljal, da bo država storila vse za gospodarsko rast in da bo deležen boljšega okolja za razvoj ter enakopravnosti v konkurenci. Že minulo leto so v vrhu kitajskega vodstva napovedali, da se bo država vse bolj usmerila v večanje domače potrošnje.
Alicja Bachulska, raziskovalka politik Kitajske pri mislišču Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), je ocenila, da je bil kongres namenjen predvsem domačim političnim reformam, velikih premikov glede mednarodne politike Kitajske pa na kongresu ni bilo. »V naslednjih petih letih bo Kitajska po eni strani skušala oživiti domače gospodarstvo, hkrati pa si bo prizadevala ohraniti visok ugled v mednarodnih odnosih. Obe nalogi bo težko doseči. Na domačem trgu se Kitajska sooča s številnimi gospodarskimi težavami, pri čemer je njena zdaj opuščena politika ničelne tolerance do okužb postala velik gospodarski problem. Povečala je namreč že obstoječe strukturne težave. Da ne bi padla v past srednjega dohodka (ko gospodarstvo na neki stopnji obtiči), se bo zdaj osredotočila na izvajanje tako imenovane strategije dvojnega obtoka: postopoma se bo odmaknila od izvozno usmerjene rasti in se osredotočila na krepitev domačega trga ter postala bolj samozadostna. Še naprej bo sodelovala s tujimi podjetji in trgi, vendar še bolj selektivno,« je v pogovoru za Dnevnik dejala Bachulskova. Dodaja, da bodo na ta proces močno vplivale mednarodne težave ter odnosi med ZDA in Kitajsko. Pri tem pa bo pomembno, da je Kitajska še vedno odvisna od ključnih komponent (mikroprocesorjev) in znanja v sektorjih, ki so v veliki meri v domeni ZDA.
Staro besedišče o Tajvanu
Xi, ki je med kongresom dobil tretji predsedniški mandat, je včeraj poudaril željo po mirni združitvi s Tajvanom, a hkrati svaril tamkajšnje »secesionistične sile«. V skladu z napovedanim povečanim obrambnim proračunom je zagovarjal modernizacijo vojske, ki jo vidi kot »veliki kitajski jekleni zid«, varnost pa kot »zibelko razvoja, stabilnost in prvi pogoj za blaginjo«. Tajvan se po drugi strani s krepitvijo svojega obrambnega proračuna pripravlja na scenarij morebitne popolne blokade otoka. Uporabljeno besedišče glede Tajvana je bilo konsistentno s prejšnjimi leti, meni Bachulskova.
»Peking bo verjetno ohranil svoje trdno stališče glede spornih mednarodnih vprašanj. Čeprav se bo morda njegova razvpita diplomacija volčjega bojevnika nekoliko umirila, so kitajski dolgoročni strateški cilji preoblikovanje na pravilih temelječega mednarodnega reda na način, da bo ta bolj ustrezal interesom avtoritarnih držav,« je prepričana Bachulskova. Meni tudi, da se bo tekmovanje med Kitajsko in ZDA v prihodnjih letih nadaljevalo, med drugim zato, ker se krepi medsebojno nezaupanje, obe državi pa odnose vse bolj vidita skozi prizmo vsestranskega rivalstva.
