Zakorakali smo ravno v sredino meseca, ki mu s starim imenom pravimo tudi obahtnik ali obahtnek. Če ne verjamete, kar prelistajte Pohlinov slovar, kjer je označeno tudi, da je to ime novejša različica starega koroškega imena öbehtnik oziroma ebehtnik. Izraz izvira iz starega nemškega izraza ebennacht, ki pomeni enakonočje. To pa nastopi že v ponedeljek!

Čeprav torej že precej pritiska pomlad in bo kmalu treba preklopiti na temu primeren jedilnik, ljubitelji divjih špargljev, čemaža in drugih opojnih pomladnih zeli pa se bomo s košarami kmalu podali v naravo, se včasih že prileže kakšna jed, značilna za hladnejši del leta. Konec koncev so višje lege še zasnežene in smučišča so polna navdušencev ter uživačev.

Ena takšnih jedi, ki bo zanesljivo navdušila marčevskega smučarja, je gotovo pastirska oziroma kajžarska pita. V Angliji, od koder jed izvira, namreč strogo ločijo obe različici – pastirsko pripravljajo iz mesa drobnice, kajžarsko pa iz govedine. To pa je tudi edina razlika. V obeh primerih najprej pripravimo ragu iz sesekljanega mesa, ki ga skuhamo skupaj z zelenjavo (korenjem, nekateri dodajo še grah, spet tretji celo koruzno zrnje …), na vrh pa nadevamo krompirjev pire z dodatkom sira in vse skupaj (lahko tudi dodatno posuto z naribanim sirom) zapečemo v pečici. Nastane zares sočna in okusna jed, ki bo zaradi kombinacije okusov marsikomu zelo pogodu. Navzlic svojemu bornemu pastirskemu izvoru je celo po vseh merilih ustrezna za praznično ali nedeljsko kosilo. Pravzaprav gre za jed, ki jo lahko prilagajamo in spreminjamo v nedogled. Nekateri skupaj z mesom spražijo še narezane gobe, poleg juhe nekateri dodajo še temno pivo in podobno. Ni razloga, da se z okusi ne bi poigrali še sami.

Ime kajžarska pita se je pojavilo po letu 1791, ko so krompir začele uživati revnejše ljudske množice, ime pastirska pita pa je bilo prvič omenjeno leta 1854 in je od takrat ponekod v uporabi za obe različici. V starih kuharicah najdemo recepte, kjer namesto svežega mesa uporabimo kakršne koli ostanke pečenega mesa, kar lahko navsezadnje storimo še danes. Na enak način, a z zelenjavnim ragujem, lahko pripravimo vegetarijansko različico, Angleži poznajo tudi različico z ragujem iz ribjega mesa in morskih sadežev, za štefanovo pa na enak način pripravijo pito iz puranjega mesa in šunke.

Podobno jed poznajo tudi Brazilci, imenujejo jo escondidinho, kar bi lahko na hitro prevedli kot skrivalnica, saj je sočnejši del skrit pod plastjo krompirja.