Pred približno dvema letoma je v strokovni in širši javnosti odmevala selitev zbirke kipov, nastalih predvsem po drugi svetovni vojni, iz parka protokolarnega posestva Brdo v Park vojaške zgodovine v Pivki oziroma tamkajšnje državne muzejske depoje. Ministrstvo za kulturo je v četrtek na to tematiko pripravilo strokovni posvet ter tako spodbudilo širšo razpravo o teh umetniških delih, pa tudi o njihovi prihodnji usodi – pri čemer se na Maistrovi nagibajo k njihovi vrnitvi na Brdo.
Ohraniti zgodovino
Kakor je uvodoma omenila ministrica za kulturo Asta Vrečko, je bila prestavitev kipov neprimerna. »Pri prenosu dela zbirke kipov v Pivko je šlo za arbitrarno odločitev, za katero ni bilo ne ustreznih strokovnih argumentov ne zakonskih podlag, ravno tako pa ni bila izpeljana v skladu z ustaljenimi postopki. Že zaradi tega si želimo kipe vrniti v prejšnje okolje,« je dejala, ob tem pa izrazila prepričanje, da je šlo pri selitvi za politično oziroma ideološko motivirano potezo, saj je, kot poudarja, jasno razvidno, kateri kipi so bili umaknjeni z Brda. »V slovenskem prostoru je že kar nekakšna tradicija, da se kipe prejšnjih režimov odstranjuje iz javnega prostora. Po prvi svetovni vojni so bile denimo odstranjene plastike iz časa Avstrije, nato so fašisti rušili kipe, postavljene v kraljevini Jugoslaviji. Mislim pa, da je takšno ravnanje preživeto – javna plastika in kipi imajo svoj namen, v njih odsevajo neke družbene in politične okoliščine ter umetnostna obdobja. Pomembno je, da se zavedamo svoje zgodovine in da tudi posestvo Brdo, s to zbirko kipov vred, ohranjamo za prihodnje rodove.«
Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar je pristavil, da se ob tem zastavlja tudi vprašanje o pomenu protokolarnih objektov in njihovi prihodnji rabi, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel pa je dodala, da gre pri kipih za umetnine, »ki pričajo o zgodovini gradu, ki je bil razglašen za spomenik državnega pomena«, in ki so sestavni del njegove parkovne ureditve ter zato pomembna kulturna dediščina, ki pa je »trenutno v slabem stanju«.
Iskanje prave rešitve
V Pivko je bila med mandatom prejšnje vlade iz grajskega parka premeščena večina skulptur; te so pretežno nastale po letu 1940, med njimi so dela kiparjev, kot so Tine Kos, Boris Kalin ali pa Karel Putrih, med bolj znanimi sta bila denimo kip maršala Josipa Broza - Tita hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića in kip pastirčka s piščalko Zdenka Kalina. Kot je pojasnil umetnostni zgodovinar Gojko Zupan, so bili kipi iz zbirke gradu Brdo po njegovih podatkih pretežno umeščeni na prostem, nekateri tudi v objektu, »niso pa bili ustvarjeni kot javni spomeniki, temveč kot okrasje za muzejske dvorane, protokolarne vile in vrtove ali javni prostor«. Po drugi svetovni vojni je obstajala zamisel, da bi na ljubljanskem gradu postavili zbirko kipov iz vojnega in povojnega obdobja, ki pa se ni uresničila; skulpture so se zatem razselile na različne lokacije, med drugim tudi v vilo Bled, od koder so prav tako prepeljali nekaj kipov v Pivko.
Po premestitvi kipov v Park vojaške zgodovine se je sicer zastavljalo vprašanje, ali je bil takratni Muzej novejše zgodovine Slovenije pod vodstvom Jožeta Dežmana za to sploh pooblaščen – kot razlog za selitev se je sicer omenjala tudi potreba po njihovem restavriranju. Restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine je leta 2021 opravil pregled bronastih skulptur, postavljenih na Brdu, lani pa je pregledal tudi skulpture v Pivki, je povedala Martina Kikelj z omenjenega zavoda. Dodala je, da doslej niso bile deležne ustrezne konservatorsko-restavratorske obravnave, ves čas pa so bile postavljene na prostem. »Restavrirati bi jih bilo treba postopoma in premišljeno,« je ocenila. Krajinska arhitektka Ana Kučan je menila, da bi si kipi zaslužili vrnitev na Brdo, vendar ob predhodnem razmisleku o tem, kako bi jih tja najbolje umestili; podobno je ocenil arhitekt Miloš Kosec, ki si želi tudi, da bi na omenjeno posest gledali kot na javno dostopen prostor.
