Virginia Woolf: Lastna soba (Založba /*cf.)
Skoraj sto let po prvi objavi in četrt stoletja po izidu slovenskega prevoda tega najznamenitejšega eseja Virginie Woolf, največje britanske pisateljice prejšnjega stoletja, je izšla posodobljena in s spremnima besedama Rape Šuklje in Tee Hvala dopolnjena izdaja Lastne sobe. S poudarki, da so za (literarno) ustvarjanje potrebni čas, denar in lasten tihi prostor, reči, ki so bile ženskam skozi zgodovino odrekane, je Woolfova obveljala tudi za nesporno začetnico feministične literarne teorije.
Esad Babačić: Balkonci (Litera)
Dobitnik mnogih nagrad, leta 2020 tudi Rožančeve za knjigo esejev Veš, mašina, svoj dolg?, Esad Babačić, znan tudi po številnih pesniških zbirkah in zapisih za Dnevnikov Objektiv, se v novem delu vrača v ljubljansko četrt Vodmat, kjer živi njegov prvoosebni pripovedovalec. Gre za čuvaja enega od muzejev sodobne umetnosti, ki se mu je dogodilo, da je postal eksponat v muzeju lastnega življenja. Njegova pikra, mestoma tudi duhovita opažanja nastavljajo ogledalo sodobni slovenski družbi.
Philippe Nessmann: Z vsemi čuti! (Založba Miš)
Čemu v resnici služijo mačji brki? Kdo je bila Hellen Keller? Kaj sliši dojenček v trebuhu svoje mame, kaj pomeni beseda propriocepcija in iz česa je sestavljen vonj? Na vprašanja odgovarja francoski pisatelj Philippe Nessmann, ki je za svoje osnovnošolcem namenjeno delo prejela nagrado prix sorcières za najboljšo poučno knjigo. Z zabavnimi ilustracijami obogateno delo se razlage peterice čutov in njihovega pomena loteva z več vidikov, obenem pa predstavlja tudi s čuti povezane poklice.
Tomaž Brejc: Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918 (Beletrina)
»Če slika pove več kot tisoč besed, kako izbrati tiste, ki se ji najbolj približajo? Kako ujeti v besede njeno bistvo, čeprav je bila narejena med letoma 1880 in 1918?« se je vprašal Tomaž Brejc, eden vidnejših umetnostnih zgodovinarjev, poznavalec umetnosti ter predavatelj in avtor več monografij, ter napisal s številnimi domačimi in tujimi reprodukcijami obogateno esejistično delo, v katerem obravnava vse umetniške discipline in prinaša nove poglede na ustvarjanje v tem obdobju.
Ana Cergol Paradiž: »Bela kuga«: Ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (Založba Univerze v Ljubljani)
Doktorica znanosti s področja zgodovinopisja in docentka na ljubljanski filozofski fakulteti Ana Cergol Paradiž je objavila monografijo, v kateri podrobno predstavlja problematiko umetne prekinitve nosečnosti na Slovenskem v času med obema vojnama, ko se je zaradi domnevne številnosti ilegalnih abortusov zanje uveljavil izraz bela kuga. Preverila je, kakšna je bila zakonodaja na tem področju in kakšen je bil javni diskurz, ter se posvetila zasebnim zgodbam – tako žensk kot izvajalcev.