Sonja Čandek je začela svojo predanost mladim udejanjati že kot študentka, ko je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prostovoljka v Centru za pomoč mladim, takrat še v okviru Centra za socialno delo. »V tistem času pri nas še ni bilo toliko nevladnih organizacij. Delali smo izven vseh okvirov in pionirsko raziskovali in vzpostavljali številna področja,« pripoveduje.
»Potem sem bila izbrana na mednarodnem razpisu za enoletni študij neprofitnega menedžmenta v okviru Johns Hopkins University. Pridobila sem ključna znanja s področij, ki so bila takrat pri nas še v povojih: marketing v neprofitnih organizacijah, nabiranje sredstev, kadrovski menedžment … Kar je danes nekaj navadnega, takrat pa ni bilo. Zato smo s kolegi ustanovili Center za neprofitni menedžment in pomagali vzpostaviti številne nevladne organizacije v Sloveniji.«
Od ideje do uresničitve
To je bil čas, ko se je pri Uradu za mladino začel projekt TiPovej. »S kolegico Ksenjo Perko sva začeli delati delavnice Od ideje do uresničitve, kjer smo s posebnim fondom podpirali mlade pri uresničevanju njihovih idej. Od takrat naprej se ukvarjam z mladimi, z razvojem njihovih idej, ustvarjalnosti in učenja,« pravi Sonja Čandek.
»Tako krasno je opazovati, kako zorijo in rastejo ideje. Kako rastejo ljudje. Pred tedni sem se udeležila desete obletnice ljubljanskega družinskega centra Mala ulica. Tam pa sem srečala svojo nekdanjo študentko, ki sem jo prav jaz usmerila in podprla, da je šla v Malo ulico na prakso. Danes je tam v službi; moja študentka je postala moja kolegica, socialna pedagoginja. Pa ne le ena! Takšne zgodbe so moja največja motivacija.«
»Resnično rada delim svoje izkušnje in znanje z mladimi. Vendarle smo en korak pred njimi in verjamem, da mladim ni treba delati toliko krogov, kolikor smo jih morali mi, da smo pridobili to, kar danes vemo. Ponosna sem na vse, ki uspejo, in malo tudi na sebe, da jih znam podpreti. Nekako zmeraj najdem način, da jih motiviram in da ne obupam. Radovednost mladih je treba iskati in negovati. Spodbujati njihovo vztrajnost. Da se potem znajdejo v svetu, ki je vsak dan drugačen, vsak dan bolj nov,« pravi Sonja Čandek.
V Zavodu TiPovej z različnimi programi in iniciativami mladim omogočajo, da krepijo ključne kompetence za 21. stoletje. »Sodelovanje, komunikacija, reševanje problemov, prilagodljivost, učenje učenja,« našteva Sonja Čandek in poudarja: »Bolj kot nas stvari zanimajo, lažje se učimo, znanje pa ni samo v učbenikih!«
Ljubljana, mesto učenja
»Zmeraj pomembnejše je, da učinkovito in sistematično prepoznavamo in beležimo neformalno pridobljene izkušnje in znanja. Rada bi izpostavila iniciativo Ljubljana, mesto učenja, prek katere smo povezani v velikansko mednarodno platformo neformalnega učenja. V tem okviru smo razvili sistem digitalnih učnih značk, s katerimi lahko mladi pregledno in jasno beležijo svoja neformalno pridobljena znanja. Tudi v neformalnem izobraževanju je namreč ključna kakovost programov in ponudnikov.«
Platforma, ki jo bodo v letošnjem letu še nadgrajevali, nudi bogat in pregleden preplet ponudnikov neformalnega izobraževanja v Ljubljani in širše. Od tečajev potapljanja do plesnih uric: vsebin, ki se jih lahko naučimo in ki nam lahko v življenju pomagajo, je nešteto.
Sicer pa v Zavodu TiPovej veliko sodelujejo tudi s šolami in drugimi organizacijami, izvajajo karierno svetovanje, že več let pa poteka tudi njihov program PKP: Šola za lajf (pogumni, kreativni in podjetni). »V šole pripeljemo mlajše podjetnike, ki dijakom predstavijo svojo zgodbo, mi pa zraven obdelamo vse aspekte podjetnosti: inspiracijo, motivacijo, nabiranje idej, komuniciranje idej in javno nastopanje. Mlade s konkretnimi dejanji podpremo pri uresničevanju njihovih zamisli,« pojasnjuje Sonja Čandek.
Ta hip se TiPovej v množici raznolikih aktivnosti med drugim posveča tudi pripravam na izobraževanje za učitelje, ki ga bodo izvedli v marcu. »Učenje učenja. Zdi se mi zelo pomembno, da svoje izkušnje predamo učiteljem, ki lahko stvari izvajajo v svojih razredih. Šole, vrtce, nevladne organizacije želimo spodbuditi, da ustvarijo projekte mladinskega dela, še posebej prek programa Erasmus+ Mladina, da začnejo razmišljati o mladinskih izmenjavah ali mednarodnih mladih prostovoljcih, ki lahko gostujejo v organizacijah in vanje prinesejo veliko dodano vrednost. V Sloveniji imamo že veliko dobrih praks. Želim si, da se vsi zavemo, da je mladinsko delo izjemno pomembno. Ima svojo filozofijo in pristope, ki se nenehno razvijajo. Ni vse kakovostno, zato moramo biti kdaj tudi kritični. A predvsem moramo biti povezovalni in ustvarjalni: za dobro teh naših krasnih 'mulcev'!« je prepričana Sonja Čandek.
