Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je z januarjem prišlo do zvišanja minimalne plače, in sicer s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto, to pa je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev s prihodki med minimalno in povprečno plačo.
Banka Slovenije je namreč doslej pri svojih makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, se je pomembno znižala kreditna sposobnost ljudi.
Predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema po Boštjančičevih besedah jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na zakon o izvršbi in zavarovanju »in bo tako lahko brez kakršnegakoli dvoma določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu, in sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost«.
Med možnimi merili centralne banke za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov. Svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov bo sicer lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem. Na ministrstvu za finance so predlog pripravili na podlagi dogovora z Banko Slovenije.
Znova obvezno izdajanje in sprejemanje računov
Boštjančič se je dotaknil tudi ponovne obveznosti izdajanja in sprejemanja računov. Za to so se odločili, saj je analiza pokazala, da se je v letu 2022, ko ni bilo več treba izdajati računov v fizični ali elektronski obliki, izrazito zmanjšalo število izdanih računov. Primerjali so leti 2022 in 2019, in pokazalo se je, da se je posameznih dejavnostih izrazito zmanjšalo izdajanje računov. Izstopajo dejavnosti frizerstva, osebnih storitev, kozmetičnih storitev, avtomehaničnih delavnic in drugo ... »Padci so res veliki, od 17 do 30 odstotkov in seveda ocenjujemo, da je razlog za to, da ni več veljala določba o obvezni izdaji in tudi sprejemanju računov,« pravi Boštjančič.
