Predstavnica Koordinacije novinarskih sindikatov Helena Milinković je poudarila, da se stavka na RTV nadaljuje, pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev z vodstvom pa so zastala, in sicer zaradi neodzivnosti delodajalca. »Glede na dogajanje bomo sklicali stavkovni odbor in mu predlagali zaostritev,« je dejala.
Javnosti je predstavila dogajanje v informativnem programu TV Slovenija, kjer so zadeve akutne, kar lahko po njenih besedah vsakodnevno – med predvajanji Dnevnikov, Poročil in ostalih informativnih oddaj – opaža tudi javnost. Dodala je, da se je v. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough »skril in preprustil odločanje v. d. direktorja televizije Urošu Urbaniji, ki deluje kot generalni direktor v senci«.
Sporne Urbanijeve metode
Kot je opozorila, Urbanija z različnimi metodami izvaja vztrajne pritiske na kolektiv informativnega programa. »Na te metode smo opozarjali že lani, ko smo pozivali javnost, programski svet in vodstvo, naj ga ne imenujejo, ker za to funkcijo ni primeren,« je spomnila. Kot je razložila, je Urbanija uvedel preverjanje prisotnosti na jutranjih sestankih, prejšnji teden pa so bili novinarji obveščeni, da bo njihovo delo po novem normirano.
Miinkovićeva je izpostavila, da vse te poteze razumejo kot nadaljevanje šikaniranj in pritiskov na zaposlene v informativnem programu. »Vsi kritični novinarji so postavljeni na stranski tir, enako je tudi z uredniki,« je opozorila.
Spomnila je, da je s 1. januarjem začel veljati nov programsko-produkcijski načrt, ki pa se izvaja »diletantsko, z danes na jutri«. »Tako smo bili zaposleni – in tu nismo samo novinarji, ampak celoltna produkcija od montažerjev, snemalcev, realizatorjev, tajnic režije itd. – z danes na jutri obveščeni, da je Prvi dnevnik po novem daljši za sedem minut, ki je bil nato izpeljan le zaradi profesionalnosti in požrtvovalnosti zaposlenih,« je razkrila.
V letnem poročilu ni poročila sveta delavcev
Predsednik sveta delavcev Robert Pajek je opozoril, da v dopoldne predstavljenem letnem poročilu, ki ga je v sredo potrdil nadzorni svet, ni poročila sveta delavcev, kot je bilo v navadi od leta 2009 do zdaj. »V letnem poročilu smo bili kritični do vodstva RTV-ja, do njegovih odločitev, povezanih s kadrovsko politiko in tudi prikaza finančnega stanja, ki je s prvotnih petih milijonov minusa kar naenkrat postal pozitiven,« je naštel Pajek in dodal, da je Grah Whatmough odsotnost poročila sveta delavcev upravičil s pojasnilom, da to ni običajno, kar pa ne drži.
Opozoril je tudi, da se vodstvo zavoda s svetom delavcev kljub dejstvu, da to predvideva zakonodaja, vse od njegove ustanovitve še ni sestalo, »zato je onemogočeno poslanstvo sveta delavcev«.
Todorovski: Gledanost programov lani dosegla zgodovinsko dno
Podpredsednica sveta delavcev Ilinka Todorovski je opozorila, da se v. d. generalni direktor »po otročje spreneveda, da če zamiži, problema ni«. Ponovila je, da že več mesecev opozarjajo, da vodstvo javni medij vodi »nekompetentno, samovoljno nin neambiciozno«, ob tem pa poudarila, da »javni medij doživlja nepopravljivo škodo z izgubo verodostojnosti in izgubo gledalcev, saj je gledanost TV-programov lani dosegla zgodovinsko dno«.
»V zadnjem letu dni so zadeve iz dneva v dan vse hujše in bojimo se, da naš javni servis vedno manj izpolnjuje svoje temeljno poslanstvo. Delovanje RTV-servisa je resno okrnjeno in javnost je prikrajšana za temeljne informacije in analize,« pa je opozorila članica sveta delavcev Ksenija Horvat.
Tatjana Pirc, članica izvršnega odbora aktiva Radia Slovenija je izpostavila, da se »razgradnja televizijskega programa nadaljuje, dirigenti tega nizkotnega početja se oklepajo svojih položajev, posegi v program so vse hujši, medijski analfabetizem in amaterizem lezeta iz ekranov«. »Katastrofalnega odrivanja izjemnih ustvarjalcev, uničevanja ugleda, verodostojnosti, padanja gledanosti ne smemo opazovati križem rok,« je opozorila in se vprašala, ali bo za te sporne odločitve kdo odgovarjal. Kot primer je izpostavila oddajo Globus, ki so jo »neodgovorno in brez tehtnih argumentov ukinili za eno leto«.
Predsednica sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik je spomnila, da novinarji stavkajo že devet mesecev. »V tem času smo dosegli nekaj krogov pogajanj, dosegli pa še vedno nič,« je dejala in razložila, da se je vodstvo z njimi pripravljeno pogovarjati samo, ko napovejo zaostritev stavke. Ko napoved zaostrovanja stavke umaknejo, da bi se pogajali, pa pogajanj ni več. Napovedal je, da bo zato sindikalna stran znova odločala o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti,
Grah Whatmough: RTV Slovenija prvič po letu 2015 poslovala s pozitivno ničlo
V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se je še pred tem na svoji novinarski konferenci pohvalil s poslovnimi rezultati zavoda, V letu 2022 je bilo po njegovih besedah ustvarjenih 137,8 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj šest milijonov evrov več kot preteklo leto. Prihodki so se povečali zlasti zaradi učinkovitega pobiranja RTV-prispevka in uspešnega trženja oglasnega prostora.
»Nadzorni svet je na predlog vodstva sprejel letno poročilo za lani, ki ga je revidirala tudi zunanja revizorska služba. Rezultat je prvič po letu 2015 pozitiven, in sicer v višini 96.000 evrov,« je pojasnil v d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough in dodal, da je prvič po letu 2015 RTV Slovenija poslovala s tako imenovano pozitivno ničlo, kar ocenjuje kot »odličen dosežek«.
V letu 2022 je bilo po njegovih besedah ustvarjenih 137,8 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj šest milijonov evrov več kot preteklo leto. "Pohvalimo se lahko, da imamo že dve leti praktično rekordne poslovne prihodke. Prihodki so se povečali zlasti zaradi učinkovitega pobiranja RTV-prispevka in uspešnega trženja oglasnega prostora,« je dejal Grah Whatmough. Izpostavil je tudi, da je RTV prispevek že od leta 2012 nespremenjen in predlagal, da bi se uskladil z inflacijo. Po njegovi oceni bi se moral RTV prispevek dvigniti na 16,22 evrov.
Zmanjšanje stroškov dela
Grah Whatmough je spomnil, da je zavod zadnja leta posloval z veliko izgubo, od dva do tri milijone evrov, predlani ppa je ta znašala skoraj pet milijonov. Pohvalil se je, da ima zavod zadnji dve leti »tako rekoč rekordne poslovne prihodke«, pri čemer je velik vpliv na poslovanje imelo zmanjšanje stroškov dela. Dramatično negativno pa sta na poslovanje po njegovi oceni vplivala predvsem dva faktorja: »Prvi je dejstvo, da je RTV-prispevek že deset let nespremenjen, drugi, ki je bil nepričakovan, pa dramatično visoka cena električne energije.« Razlika v stroških električne energije je po njegovih besedah skoraj pet milijonov evrov, zaradi povečanih odhodkov pa zavod ni prejel nobene pomoči države. Če bi jo, bi »namesto o pozitivni ničli lahko govorili o konkretnem dobičku«, je še dejal.
Zelo velik vpliv na poslovanje RTVS je po njegovi oceni imelo tudi zmanjšanje stroškov dela. Leto 2020 je zavod sklenil s skoraj 2250 zaposlenimi, na zadnji dan leta 2022 pa je bilo zaposlenih 2126 ljudi, medtem ko se je januarja število dodatno znižalo za okoli 25. Na ta način je zavod po Grah Whatmoughovih besedah na leto prihranil dobrih pet milijonov evrov. Kadrovska sanacija se je po njegovih besedah izvajal iz naslova dveh aneksov h kolektivni pogodbi, ki med drugim predvidevata spodbujanje upokojevanja in določata program presežnih delavcev.
Natančnih podatkov o tem, koliko zaposlenih je bilo v zadnjih dveh letih odpuščenih iz poslovnih razlogov, Grah Whatmough nima, v lanskem pa letu pa jih je odšlo nekaj več kot 60. Tem je bilo izplačanih za nekaj več kot 1,1 milijona odpravnin. Odpravnine so sicer nižje od predvidenih, saj so z aneksi h kolektivni pogodbi suspendirali določbe o višini odpravnin in so sedaj te omejene na deset povprečnih plač zaposlenega. Sredstva za njihovo izplačilo so sicer lani pridobili s prodajo delnic Eutelsata.
Tudi letos so sicer predvideni odhodi, vendar se ta program zaradi omejenih pooblastil vodstva za zdaj ne izvaja. Na podlagi izkušenj iz zadnjih dveh let pa Grah Whatmough ocenjuje, da bi lahko letos odslovili okoli 70 delavcev.
Zvišanje najnižjih plač
Zmanjšanje stroškov dela je omogočilo tudi odpravo dolgoletnih krivic več deset zaposlenih, ki so opravljali zahtevnejše delo od sklenjene pogodbe, je dejal Grah Whatmough in dodal, da je vodstvo posebno skrb namenilo tudi najranljivejšim skupinam in zvišalo najnižje plače na javnem zavodu. Zvišanja plač se je po njegovih besedah razveselilo 705 zaposlenih na najnižje ovrednotenih delovnih mestih.
Potrjeni finančni načrt je sicer predvideval odprodajo 5,8 milijona evrov delnic družbe Eutelsat Communications SA, a je bila prodana komaj petina tega zneska v višini 1,1 milijona evrov, s čimer večina premoženja ostaja na voljo za posebne projekte v prihodnjih obdobjih, je še povedal v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija.
