Za prvo polletje letos zvišanje plač načrtuje 65,7 odstotka delodajalcev. Največji delež, 35 odstotka, jih napoveduje, da bo zvišanje med šest- in desetodstotno. Nekaj manj, 30,6 odstotka, jih načrtuje zvišanje do pet odstotkov. Medtem 28,7 odstotka delodajalcev napoveduje zvišanje dodatnih ugodnosti oziroma bonusov.

Pri tem 3,4 odstotka delodajalcev pojasnjuje, da bodo spremembe v plačah in ugodnostih pogojene z visoko inflacijo. Sledijo zadrževanje trenutnih zaposlenih (56,9 odstotka), privabljanje novih zaposlenih (46,8 odstotka) in spremembe, pogojene z dvigom minimalne plače na državni ravni (44,0 odstotka). 5,5 odstotka delodajalcev bo uvedlo spremembe zaradi slabe finančne uspešnosti podjetja.

V prvi polovici 2022 plače zvišalo kar 83 odstotkov delodajalcev

Kot je razvidno iz najnovejše raziskave Manpowerja, je v prvi polovici 2022 plače zvišalo 83 odstotkov vprašanih delodajalcev, 16,9 odstotka pa vanje ni poseglo. V panogah telekomunikacij in elektrotehnike, zdravstva in farmacije, avtomobilske industrije ter raziskav, medijev, marketinga in PR so plače dvignili vsi delodajalci. V bančništvu, financah in zavarovalništvu se jih je za to odločilo 50 odstotkov, v panogi računovodskih in kadrovskih storitev pa 75 odstotkov delodajalcev plač ni zvišalo.

Povprečna stopnja fluktuacije zaposlenih v podjetjih je bila lani 12,4-odstotna. Stopnja fluktuacije zaposlenih je bila pri 50,9 odstotka delodajalcev višja, kot je bila leta 2021. Prevladujoči razlog za fluktuacijo je bilo boljše plačilo pri konkurenčnih podjetjih, je povedalo 55,3 odstotka delodajalcev.

Sledijo neugodni delovni pogoji (23,9 odstotka), nekompatibilnost z nadrejenimi (16,4 odstotka), odpuščanja s strani podjetja (15,7 odstotka), pomanjkanje možnosti za profesionalno rast in napredovanje (13,8 odstotka), slaba organizacijska klima (12,6 odstotka), težave pri procesu uvajanja (10,0 odstotka) in onemogočanje hibridnega dela in dela na daljavo (4,4 odstotka). Panoga z najvišjo stopnjo fluktuacije je turizem in gostinstvo (30 odstotkov), panoga z najnižjo stopnjo pa gradbeništvo (7,6 odstotka).

Zaposlovati namerava 57 odstotkov anketiranih delodajalcev

Neto napoved zaposlovanja, ki jo Manpower izračuna kot razliko med odstotkom delodajalcev, ki nameravajo zaposlovati in tistimi, ki nameravajo odpuščati, je za prvo polovico leta optimistična in znaša +54,49 odstotka. Zaposlovati namerava 57 odstotkov anketiranih delodajalcev. Medtem naj bi jih 2,5 odstotka več odpuščalo kot zaposlovalo, 27,6 odstotka jih napoveduje, da sprememb pri zaposlovanju ne bo, 12,82 odstotka pa je še neodločenih.

»Če primerjamo namere zaposlovanja za prvo polovico leta 2023 po panogah, lahko vidimo, da so najbolj optimistični glede zaposlovanja v panogi medijev, marketinga in PR, saj odpuščali sploh ne bodo, «so zapisali avtorji raziskave. Druga najbolj optimistična napoved je v gradbeništvu (80 odstotkov), sledijo informacijske tehnologije (70,6 odstotka), bančništvo, finance in zavarovalništvo (66,7 odstotka), turizem in gostinstvo (66,7 odstotka), avtomobilska industrija (66,7 odstotka), telekomunikacija in elektrotehnika (62,5 odstotka) ter v proizvodni sektor (60,3 odstotka).

Edina panoga, ki v prvi polovici leta 2023 napoveduje poleg zaposlovanja tudi odpuščanje, je proizvodnja. Take napovedi je podalo 5,11 odstotka delodajalcev.

V najnovejšo raziskavo Napoved gibanja plač in zaposlovanja so bila vključena različno velika podjetja iz Slovenije iz različnih panog: 33,3 odstotka manjših podjetij z do 50 zaposlenimi, 35,3 odstotka podjetij z od 51 do 200 zaposlenimi, 14 odstotka srednje velikih podjetij z od 201 do 500 zaposlenimi, osem odstotkov velikih podjetij z od 501 do 1000 zaposlenimi in 9,3 odstotka velikih podjetij z več kot 1000 zaposlenimi.

Plače lani realno padle za okoli pet odstotkov

Povprečna bruto plača je lani po podatkih statističnega urada sicer našala 2023,92 evra, povprečna neto plača pa 1318,64 evra. V primerjavi z 2021 je bila bruto plača nominalno višja za 2,8 odstotka, neto plača pa za 3,8 odstotka. Zaradi visoke inflacije je povprečna plača realno upadla, v bruto znesku za 5,5 odstotka in v neto znesku za 4,6 odstotka.

V primerjavi s plačo za 2021 je bila povprečna bruto plača za lani po pojasnilih statistikov v zasebnem sektorju nominalno višja za 6,2 odstotka, v javnem sektorju pa nižja za 2,5 odstotka. V ožjem institucionalnem sektorju država se je znižala za 4,9 odstotka. Na takšno gibanje plače je med drugim vplivala tudi odprava dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, ki so v prvem polletju 2021 še veljali.

Pregled podatkov za obdobje 2018-2022 pokaže, da so se povprečne bruto plače medletno v celotnem obdobju zviševale, a je bila lanska rast počasnejša kot v predhodnih letih. Najvišja je bila prav v 2021, ko je dosegla 6,1 odstotka. Realno je bila medtem stopnja rasti povprečne bruto plače najvišja v 2020, ko je ob nizki inflaciji in raznih covidnih dodatkih dosegla 5,9 odstotka, najslabši pa je bil rezultat lani, ko se je zaradi visoke inflacije povprečna bruto plačo realno medletno znižala za 5,5 odstotka.

Povprečna bruto plača za lanski december 2159,40 evra

Povprečna bruto plača za lanski december je medtem dosegla 2159,40 evra. Od plače za november je bila nominalno nižja za 3,8 odstotka, realno pa za 4,0 odstotka. Medletno je bila decembra bruto plača nominalno višja za 4,6 odstotka, realne primerjave pa v statističnem uradu niso podali. Povprečna decembrska neto plača je medtem dosegla 1419,56 evra in bila od plače za november nominalno nižja za 4,1 odstotka, realno pa za 4,3 odstotka. Glede na december 2021 je bila neto plača nominalno višja za 6,2 odstotka.

V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača na mesečni ravni nominalno znižala za 5,6 odstotka, predvsem zaradi manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil, v javnem sektorju pa za 0,3 odstotka. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila plača celo nominalno za 3,8 odstotka višja.

Medletno je bila povprečna bruto plača v javnem in zasebnem sektorju nominalno višja za 4,7 odstotka.