Evropska unija v luči obletnice začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja še krepi pritisk na režim ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki »bije brutalno vojno na bojišču« in hkrati »cilja civiliste«. »Agresor mora za to plačati,« je ob predstavitvi desetega svežnja sankcij danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Nov sveženj ukrepov vključuje nadaljnjo prepoved izvoza v vrednosti več kot enajst milijard evrov, da bi rusko gospodarstvo prikrajšali za kritično tehnologijo in industrijsko blago. Sankcije so usmerjene v blago, ki ga Rusija potrebuje in ga ne more dobiti preko tretjih držav, je v izjavi pojasnila predsednica komisije. Gre za elektroniko, specializirana vozila, strojne dele ter rezervne dele za tovornjake in reaktivne motorje. Sankcije se nanašajo tudi na blago za gradbeni sektor, ki ga je mogoče uporabiti za rusko vojsko, denimo antene in žerjavi.
Omejitveni ukrepi za drone, rakete in helikopterje
Komisija predlaga tudi dodatne omejitve izvoza blaga z dvojno rabo in napredne tehnologije. Omejitveni ukrepi se nanašajo na 47 novih elektronskih komponent, ki se lahko uporabljajo v ruskih oborožitvenih sistemih, vključno z droni, raketami in helikopterji, kot tudi na posebne redke zemeljske materiale in toplotne kamere. »S tem smo prepovedali vse tehnološke izdelke, ki jih najdemo na bojišču,« je dejala von der Leyenova, ki je predlog desetega svežnja sankcij pred tem danes predstavila v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
V EU želijo tudi preprečiti, da ti izdelki ne bodo prišli v ruske roke po drugih poteh. Zato komisija prvič predlaga sankcioniranje pravnih oseb iz tretjih držav, in sicer iranskih pravnih subjektov, vključno s tistimi, ki so povezani z Iransko revolucionarno gardo. Rusija namreč na bojiščih v Ukrajini uporablja tudi drone iranske izdelave. »Iranska revolucionarna garda Rusiji zagotavlja brezpilotna letala shahed za napad na civilno infrastrukturo v Ukrajini,« je opozorila von der Leyenova.
Evropska komisija zato režimu EU za blago z dvojno rabo dodaja sedem iranskih pravnih oseb, za katere velja popolna prepoved prodaje občutljivih izdelkov Rusiji. Kot je ob tem poudarila, so pripravljeni na seznam uvrstiti dodatne pravne subjekte iz Irana ali drugih tretjih držav, ki Rusiji zagotavljajo občutljivo tehnologijo.
Sankcije proti »Putinovim propagandistom«
Sankcije so usmerjene tudi v ruski propagandni stroj. Ruski predsednik Putin »bije vojno tudi v javnem prostoru, z armado propagandistov in dezinformacijskih mrež, ki širijo strupene laži, da bi polarizirali naše družbe«, je dejala von der Leyen. Zato pri komisiji predlagajo sankcioniranje »Putinovih propagandistov« kot tudi vojaških poveljnikov in političnih voditeljev in odločevalcev, med njimi tudi visokih vladnih uradnikov in poslancev.
Predlog vključuje tudi razširitev sankcij na tako imenovane sodnike v štirih nezakonito priključenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Na seznamu predlogov za uvedbo sankcij je tako skoraj sto dodatnih posameznikov in pravnih oseb zaradi njihove vloge pri spodkopavanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Ukrepi so usmerjeni na tiste, ki so vpleteni v ugrabitve, deportacije in prisilne posvojitve ukrajinskih otrok v Rusijo, in tudi na tiste, ki omogočajo ropanje ukrajinskih virov, je v skupni izjavi s von der Leyen dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Novi ukrepi za preprečevanje izogibanja sankcijam
»Zdaj imamo v veljavi najostrejše sankcije, kar jih je kdaj uvedla Evropska unija. In zagotoviti moramo, da se dosledno izvajajo,« je še poudarila predsednica komisije. Zato predlog desetega svežnja sankcij vključuje tudi nove ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam.
Pojasnila je, da bodo vzeli pod drobnogled oligarhe, ki se skušajo skriti ali prodati svoje premoženje, da bi se izognili sankcijam. Skupaj z državami članicami EU bodo tudi vzpostavili pregled vseh zamrznjenih sredstev ruske centralne banke v EU.
»Vedeti moramo, kje se nahajajo in koliko so vredni,« je dejala von der Leyen. To je po njenem bistvenega pomena glede na morebitno uporabo javnih ruskih sredstev za financiranje obnove v Ukrajini.
