Slovenija je prvi zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, na podlagi katerega naj bi črpala okoli 50 milijonov evrov, v Bruselj poslala oktobra. Po prvotnih načrtih naj bi sredstva prejela že januarja, a še ni izpolnila vseh pogojev, ki so potrebni za to.
Kot je danes ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU za STA pojasnil Klemen Boštjančič, gre bolj za tehnične težave. »Nikakor pa seveda ne zanikamo, da imamo vendarle kar veliko izzivov, vezanih na črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Določene reforme, ki so se takrat, ko se je ta načrt pripravljal v Sloveniji, vehementno napovedovale in da jih bomo z levo roko izpeljali, so v praksi težje izvedljive in to nas danes tepe,« je povedal.
Druga težava pa je po ministrovih besedah v tem, da gre za zelo veliko majhnih projektov in majhnih mejnikov, treba pa je izpolniti vse.»Nič več nam ne izkoristi, da jamramo, zakaj smo takrat cilje postavili tako, kot smo jih. Ne preostane nam drugega, kot da na tem intenzivno delamo. Zadnje dva, tri mesece zelo intenzivno delamo, enkrat na mesec je ta točka tudi na vladi, kjer pa je debata zelo pestra,« je povedal. Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija prvo izplačilo prejela v kratkem, skoraj zagotovo do konca meseca marca.
Sloveniji iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po koronski krizi, pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil. Slovenija se je za zdaj odločila, da ob nepovratnih sredstvih predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Doslej je prejela zgolj predplačilo v višini 231 milijonov evrov.
Slovenija za večjo fleksibilnost evropskih skladov
Sredstva iz sklada za okrevanje bodo na glede na načrt Evropske komisije namenjena tudi okrepitvi konkurenčnosti evropske industrije, pri čemer se Slovenija zavzema za večjo fleksibilnost obstoječih evropskih skladov. V okviru tako imenovanega zelenega načrta za evropsko industrijo, ki je med drugim odziv na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije, pa si prizadeva tudi za večjo fleksibilnost pravil na področju državnih pomoči.
Minister Boštjančič je poudaril, da je fleksibilnost dvorezen meč. Verjame, da so državne pomoči bistveno bolj učinkovite, ko spodbudijo tudi zasebni kapital. »Zavzemali se bomo za to, da so vključena tudi mala in srednja podjetja,« je povedal minister. Poudaril je, da na malih in srednje velikih podjetjih temelji celotno evropsko gospodarstvo.
V primeru Slovenije to pomeni, da morajo biti vključene tudi družbe, ki sodelujejo v dobaviteljskih verigah, ne samo končni proizvajalci ali pa največji industrijski giganti, je dejal.
Predlog Bruslja za reformo javnofinančnih pravil gre po mnenju Slovenije v pravo smer
Kot je že pred zasedanjem finančnih ministrov EU povedal Boštjančič, gre predlog Evropske komisije za spremembo javnofinančnih pravil EU v pravo smer. V Bruslju so novembra ob predstavitvi smernic poudarili, da je namen poenostaviti javnofinančna pravila, pri čemer bodo imele države članice večjo vlogo pri njihovem določanju. Ključni cilj komisije je zagotoviti vzdržnost javnega dolga, so pojasnili.
Članice bodo pripravile načrte, ki bodo vključevali tudi določbe, kako bodo prilagodile oziroma znižale javni dolg. Tako imenovana pot prilagajanja oziroma zmanjševanja javnega dolga bi glede na smernice komisije temeljila na javnofinančnih odhodkih brez stroškov odplačevanja dolga. Nadomestila bi trenutno veljavno pravilo zniževanja dolga po dvajsetinah, ki da ni realistično.
Z ministrstva za finance so po današnjem zasedanju sporočili, da Slovenija zagovarja večji poudarek na spremljanju razvoja višine dolga in manjšo težo na strukturnih javnofinančnih spremenljivkah, na katere država nima neposrednega vpliva. Zavzema se za večjo vlogo držav članic, ki jim je treba omogočiti tudi določeno fleksibilnost. Prav tako Slovenija poudarja, da je treba čim prej določiti usmeritve za fiskalno politiko 2024, ko se pričakuje ponovna uveljavitev fiskalnih pravil.
Kot je ob prihodu na zasedanje napovedal Boštjančič, bo Slovenija čez tri tedne gostila tudi mednarodni dogodek na to temo, na katerem bodo poleg njega med drugim sodelovali evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, predsednik evroskupine Paschal Donohoe in več kolegov iz drugih držav članic. Finančni ministri EU bodo o prenovi javnofinančnih pravil znova razpravljali na marčnem zasedanju, po katerem pa naj bi komisija pripravila tudi konkretne zakonodajne predloge.
Na današnjem zasedanju v Bruslju so razpravljali še o odzivu EU na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije (IRA). Minister Boštjančič je poudaril, da je treba določiti strateška področja in investicijske potrebe, nato pa cilje zelenega dogovora zasledovati z učinkovito porabo in fleksibilnimi pravili. Pri tem je treba primarno uporabljati obstoječe finančne vire ter kombinacijo javnih sredstev in zasebnega kapitala.
Evropski poslanci dokončno prikimali vključitvi RePowerEU v načrte za okrevanje
Evropski parlament je danes dokončno potrdil vključitev načrta za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv RePowerEU v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost po koronski krizi. Politični dogovor o pravilih za vključitev RePowerEU v načrte za okrevanje in odpornost članic unije sta parlament in Svet EU, v katerem so zastopani predstavniki držav, dosegla sredi lanskega decembra.
Po objavi novih pravil v uradnem listu EU bodo lahko članice unije tako med projekte in naložbe na področju zelenega in digitalnega prehoda ter krepitve zdravstvenih in socialnih sistemov dodale še investicije za povečanje uporabe obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmogljivosti za shranjevanje energije. Med dodatnimi ukrepi bodo tudi naložbe za diverzifikacijo oskrbe in podporo gospodinjstvom. Vse tiste članice, ki bodo zaprosile za spremembe nacionalnih načrtov za okrevanje in s tem za dodatna sredstva, bodo te dodatne energetske ukrepe morale vključiti.
Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, bodo članice vsaj 30 odstotkov sredstev namenile tudi čezmejnim in meddržavnim energetskim projektom, s čimer naj bi odpravili trenutne pomanjkljivosti pri prenosu, distribuciji in shranjevanju energije ter povečali čezmejne tokove. Predvidena so med drugim še nova pravila o preglednosti za 100 končnih prejemnikov, ki v okviru načrtov za okrevanje prejemajo največ sredstev.
Sloveniji bo pripadlo nekaj manj kot 117 milijonov evrov
Načrt RePowerEU je Evropska komisija po lanskem ruskem napadu na Ukrajino in energetski krizi, ki mi je sledila, predlagala, da bi EU dosegla večjo neodvisnost od uvoza ruskih fosilnih goriv, pospešila zeleni prehod in se borila proti energetski draginji. Glede na medinstitucionalni dogovor bo financiranje v 60 odstotkih zagotovljeno iz sklada za inovacije, v 40 odstotkih pa bodo vir vnaprejšnja plačila pravic v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS).
Od predvidenih dodatnih 20 milijard evrov nepovratnih sredstev, bo tako osem milijard evrov dodeljenih od predhodne prodaje nacionalnih pravic do izpustov na dražbi v okviru ETS, 12 milijard evrov pa bo prispeval sklad za inovacije. Prihodkov, zbranih prek sistema ETS, pri tem ne bo mogoče porabiti za naložbe v fosilna goriva. Glede na predlog porazdelitve, o kateri so se oktobra uskladili finančni ministri članic EU, bi Sloveniji pripadlo nekaj manj kot 117 milijonov evrov oziroma 0,58 odstotka od 20 milijard evrov.
Finančni mehanizem za okrevanje in odpornost, dogovorjen v času koronske krize, je sicer izreden in enkraten ukrep, ki velja do konca avgusta 2026. Do takrat morajo države izvesti tudi projekte in naložbe, predvidene v nacionalnih načrtih za okrevanje. V zameno za sredstva, za katera se na finančnih trgih zadolžuje Evropska komisija, morajo države izvesti reforme in druge zakonodajne ukrepe.
