Šestdnevni, že 17. festival gorniškega filma tudi letos predstavlja najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo. Kot je omenil Silvo Karo, organizator festivala, ostajajo stalnica lepo sprejete kategorije alpinizem, plezanje, ki je v letošnjem letu najmočnejša kategorija, gorska narava, kultura in avantura. Med 29 filmskimi zgodbami v tekmovalnem programu bodo tudi štirje filmi slovenskih ustvarjalcev.
Neskončne možnosti plezanja na otoku Reunion
»Letošnji festival na velika platna prinaša epske zgodbe iz Himalaje. Film Prvi osvajalci Everesta pripovedujejo razkriva začetke alpinizma na najvišjem vrhu sveta, Ledni doktor odstira tančico z življenja pogumnih domačinov, ki opravljajo najbolj nevarno delo na svetu, Nizozemka Line van den Berg pa se v filmu Moj fantom sprašuje o položaju in vlogi žensk v sodobnem alpinizmu. Anglija kot dežela tradicionalnega plezanja, ki so mu zvesti tudi s filmskimi upodobitvami, je sicer reden gost festivala in je tudi letos najmočneje zastopana,« je Karo omenil le nekatere in izpostavil še film Adam Ondra: premikanje meja, kjer bo gledalec dobili vpogled v vsakodnevno življenje in trening po mnenju mnogih najboljšega plezalca na svetu. »Spoznali bomo skorajda neskončne možnosti plezanja na otoku Reunion in bosonogega Charlesa, ki v francoskem Fontainebleauju pleza najtežje balvane na svetu. V filmu Bele sanje bomo skupaj z Jérémiejem Villetom iskali snežne koze, njegov sanjski fotografski motiv.« Festival bo v ponedeljek ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki bo gledalce v dvorani v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni reki. Na festivalu bodo sodelovali še trije slovenski filmi, in sicer Tržaške prikazni, o besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča, animirani Legenda o Zlatorogu in Reševanje ledenikov.
Slovencem alpinizem od nekdaj predstavlja tudi pomemben del kulturne identitete. Bogata gorniška tradicija je prava zakladnica kulture, ki je ob besedi in sliki svoj pečat pustila tudi na filmskem platnu. Prva slovenska celovečerna filma sta bila posneta prav v gorah: V kraljestvu zlatoroga (1931) in Triglavske strmine (1932). Tudi prve takrat še jugoslovanske odprave v Himalajo so domov prinašale filmske kolute s kadri v črno-beli tehniki. Ne gre pozabiti na izjemno priljubljenost oddaje Gore in ljudje na nacionalni televiziji, ki jo je v devetdesetih letih vodila Marjeta Keršič Svetel.
Pester spremljevalni program
Vzporedno z ogledom filmov je organizator poskrbel tudi za pester spremljevalni program s štirimi predavanji in pogovorom o gorniški literaturi. Legendarni Andrej Štremfelj je v preteklem letu obeležil petdeset let ukvarjanja z alpinizmom in trideseto obletnico prejema prvega zlatega cepina skupaj z Markom Prezljem. Ob tej priliki je izdal avtobiografijo Kristali sreče, o kateri bo spregovoril na predavanju. Alpinistka Anja Petek iz Zgornje Savinjske doline vas bo popeljala po poteh volje: »Svete stvari se v življenju redkokdaj zgodijo po naključju. Pomembno je, da vztrajamo pri tem, v kar verjamemo.« Bor Levičnik, Žiga Oražem in Matija Volontar bodo svojo pot od soplezalcev do prijateljev predstavili že v ponedeljek na otvoritvi festivala. Vsekakor ne bodo mogli mimo jesenske odprave v Himalajo, kjer so po prvenstveni smeri preplezali tisočmetrsko zahodno steno Pomlace (6180 m). Kaj je bila ena sama velika šola, ki je Nejca Marčiča pripeljala do mnogih spoznanj? Med drugim tega, da ima človek izredno močno voljo, zato težko kar umre tudi v zelo zahtevnih razmerah. Alpinist z zlatim cepinom iz leta 2012. Tematski pogovor bo letos posvečen branju in gorniški literaturi. Tako o branju na odpravah kot zapisovanju svojih doživetij bodo spregovorili Bogdan Biščak, Dušan Jelinčič, Silvo Karo, Matevž Lenarčič ter Marija in Andrej Štremfelj.
Festival gorniškega filma se je odlično prijel in je v 16 letih ponudil 640 filmov z vseh koncev sveta, ki si jih je ogledalo več kot 100.000 gledalcev.