Tako vzhičeni so v bruseljskih institucijah le redko. Razlog za navdušenje evropskih poslancev in voditeljev je bil obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju. Na svoji drugi poti v tujino od začetka vojne v Ukrajini je naposled vendarle obiskal tudi Evropsko unijo, h kateri se njegova država po dodelitvi statusa kandidatke lani spomladi še tesneje politično nagiba, članstvo v njej pa je Ukrajini trenutno veliko bolj na dosegu roke – čeprav oddaljeno še leta – kot članstvo v zvezi Nato, s katero se Ukrajina sicer tesno obrambno usklajuje.
Sporočila ukrajinskega predsednika v Bruslju so bila različna. Od zahval za dobljeno podporo do prošenj za nove orožarske sisteme dolgega dosega in bojna letala. Nasploh je Zelenski hotel več angažmaja Evropske unije, čeprav je večkrat ponovil zahvale za vso pomoč, ki je v državo prispela od začetka vojne.
Dan poglabljanja ukrajinsko-evropskih vezi v Bruslju se je začel s prihodom Zelenskega v evropski parlament, kamor je pripotoval iz Pariza, kjer se je večer prej mudil na delovni večerji s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Srečanje, na katerem je po zagotovilih Zelenskega beseda tekla tudi o krepitvi ukrajinskih vojaških zmogljivosti, je pri italijanski premierki Giorgii Meloni naletelo na ostre kritike. Ocenila je, da Macron ne bi smel vabiti Zelenskega samostojno v goste, ker bi s tem lahko bila ogrožena evropska enotnost.
A bolj pomembno od kritike Melonijeve je, kaj so se na srečanju v Parizu dogovorili. Jasnega odgovora na to ni, je pa Zelenski za obe državi dejal, da bi lahko predstavljali prelomnico v poteku vojne. Macron je zatrjeval, da se o morebitni napotitvi vojaških letal niso pogovarjali, Zelenski pa razen v grobih orisih tudi ni hotel razkriti vsebine pogovorov.
Zagotovila za vojaška letala?
Dilema o pošiljanju vojaških letal je bila v ospredju vsaj nekaterih pogovorov z evropskimi voditelji. Ledino pri tem vprašanju orje Velika Britanija, ki je v sredo po odhodu Zelenskega iz Londona sporočila, da bo urila ukrajinske pilote na zahodnih vojaških letalih, vendar pristanka za dobavo lovcev Ukrajini, pred čemer je posvaril Kremelj, v Londonu še niso dali. Več državnikov se je zavzelo za dobavo bojnih letal Ukrajini, med drugimi poljski premier Mateusz Morawiecki in estonska premierka Kaja Kallas. Nizozemski premier Mark Rutte ne izključuje nobene vojaške pomoči Ukrajini. Slovenski premier Robert Golob pa je menil, da je v tem trenutku na velikih državah, da zagotovijo Ukrajini dodatno pomoč v orožju.
Po navedbah ukrajinske strani naj bi sicer več voditeljev pristalo na pošiljanje novih raketnih sistemov dolgega dosega in bojnih letal Ukrajini. Za katere države konkretno gre, ni znano. »Evropa bo z nami do naše zmage. Več evropskih voditeljev je izrazilo pripravljenost, da pošljejo potrebno pomoč v orožju, tudi letala,« je dejal Zelenski in napovedal še več takšnih dvostranskih pogovorov, saj da domov ne more priti praznih rok.
Prihaja deseti sklop sankcij
Sporočilo Zelenskega je bilo še najbolj strnjeno v evropskem parlamentu, kjer je dejal, da Ukrajina za Evropo bije boj za ohranitev evropskega načina življenja, ki ga želi Rusija z vojno uničiti. Zavzel se je za nove sankcije proti Moskvi. Da te prihajajo, je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in Zelenskemu zagotovila, da bo EU storila še več. Deseti sklop sankcij, ki bi utegnil biti sprejet še pred prvo obletnico začetka ruske invazije, bo obsegal ukrepe proti ruskim vojaškim voditeljem in propagandistom Putinovega režima, uvedli bodo tudi dodatne prepovedi uvoza ruskih proizvodov, je napovedala von der Leynova.
Zelenski je hotel tudi zagotovilo o pospešitvi pristopnega procesa k EU. Predsednika evropskega sveta Charlesa Michela je v šaljivem tonu pozval, da odločitev za začetek pristopnih pogajanj Ukrajina potrebuje še letos, saj bodo tako tudi ukrajinski borci vedeli, za kaj se – poleg suverenosti – borijo. »Ko rečem letos, mislim letos, Charles,« je Zelenski dejal presenečenemu Michelu. Toda takšne obljube od von der Leynove in Michela ni dočakal.
Von der Leynova pa je bila navdušena, da Ukrajina tudi med branjenjem pred rusko agresijo dobro napreduje na sedmih reformnih področjih, kjer mora izpolniti določene zakonodajne in druge mejnike. Posebej je izpostavila reforme na področju boja proti korupciji, v pravosodju in pri medijski zakonodaji. Poudarila je, da je napredek na poti v polnopravno članstvo odvisen predvsem od reform države kandidatke. Zelenski sicer upa, da bo Ukrajina, potem ko so ji lani odobrili status kandidatke, še letos dobila zeleno luč evropskega sveta za začetek pristopnih pogajanj. Evropska komisija bo poročilo o reformnem napredku Ukrajine predstavila oktobra, to pa bo podlaga za odločanje držav članic o tem, ali se pristopna pogajanja res lahko začno.
