Arheološke raziskave v Argentinskem parku ob obnovi vročevodnega omrežja so odkrile del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji, današnjemu Celju. Raziskanih je bilo 23 grobov iz rimskega časa, od tega 22 skeletnih in eden domnevno žgan, so sporočili iz Mestnega muzeja Ljubljana.
Po besedah arheologinje Helene Bešter iz podjetja PJP, ki je vodila terenske raziskave, je bila večina grobov brez pridatkov. Le v treh grobovih so odkrili različne predmete, ki so bili del pokojnikove noše ali so bili v grob priloženi ob pogrebu.
Na razstavi bodo predstavljeni predmeti iz dveh grobov, ki so ju arheologi poimenovali grob 1 in grob 2. Grob 1, izkopan le delno, sodi v prvo polovico 2. stoletja. V njem pokopana pokojnica je bila ob smrti starejša od 40 let. Pokopana je bila v leseni krsti, od katere je bilo ohranjenih 11 železnih žebljev. Nosila je zlate uhane, tik ob glavo pa ji je bila položena keramična čaša za pitje, t. i. recijska čaša. Ob pogrebu je bila gotovo polna pijače.
Kot navajajo v Mestnem muzeju Ljubljana, so v Emoni recijske čaše zelo redka najdba. Tako obliko čaš so prvotno izdelovali v provinci Reciji, del današnje Švice, Nemčije, Avstrije in Italije, od tam pa so jih izvažali v druge province. Posnetke teh čaš so izdelovale tudi lokalne delavnice; v eni od teh je bila izdelana tudi čaša iz ljubljanskega groba. Poleg pijače so pokojni v grob položili tudi hrano.
Grob 2 je najstarejši na tem najdišču, strokovnjaki ga postavljajo v čas od druge polovice 1. do prve polovice 2. stoletja. Presenetljiv je ne samo v kontekstu tega najdišča, ampak tudi širše, saj ob raziskavah niso našli ne skeletnih ne žganih ostankov pokojnika. Grob pa je bil urejen kot drugi grobovi tega časa: izkopana pravokotna jama, v katero so bili položeni pridatki, namenjeni pokojnemu, potem pa je bila jama zasuta s prstjo.
V grobu sta bila odkrita vrča za vodo ali vino, skodelica in čaša za pitje, vse izdelano iz keramike. Poleg pijače je bila v grob položena tudi hrana. Med keramičnimi posodami je še krožnik z rdečim premazom, ki ima v sredini zrcaljen žig v obliki podplata. V grob so bili položeni še štirje stekleni balzamariji, trije so bili ob odkritju v celoti ohranjeni. V njih so v grob položili dišave in mazila. Odkrili so tudi pet žebljev.
Po besedah avtorice razstave Bernarde Županek iz Mestnega muzeja Ljubljana v Argentinskem parku odkriti del severnega grobišča Emone ni prinesel epohalnih odkritij, ki bi spremenili zgodovino Emone. Kot izjemno pa je označila odkritje groba brez ostankov pokojnika. Tovrstni grobovi iz rimskega časa so sicer poznani, vendar redki, še redkeje pa so sodobno in temeljito arheološko raziskani, so njene besede navedli v sporočilu za javnost.
Kot so še zapisali, se zastavlja vprašanje, ali je drugi grob kenotaf. Kenotaf je izraz za prazen, simboličen grob ali nagrobni spomenik, postavljen v spomin posamezniku, ki je umrl drugje, bodisi nekje daleč ali pa neznano kje, lahko je tudi skupinski. Zgodnji kenotafi so znani iz stare Grčije in Egipta ter severne Evrope in so povezani z verjetjem, da pokojni ne bo počival v miru, če ne bo pravilno pokopan.
Razstava bo v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana na ogled do 8. oktobra.
