Vita Mavrič in Jani Kovačič, ki bosta nastopila na koncertu, ki je za oba termina že razprodan, že skoraj četrt stoletja prepletata svoji ustvarjalni poti. Skupaj sta poustvarjala pesmi Bertolta Brechta in Vitomila Zupana in z njimi gostovala po domačih in tujih odrih, z glasbeno predstavo Nepozabne sta oživila dela prezrtih slovenskih pesnic.

»In če bi lahko kdo ujel bistvo Janijeve poetično-glasbene ustvarjalnosti ter ga postavil naravnost pod žaromete, namesto da ga skromno zadržuje v podobi na videz preproste kantavtorske ustvarjalnosti - potem je to zagotovo lahko le Vita Mavrič,« je pred tokratnim koncertom zapisala glasbena urednica Teja Klobčar.

V njunem najnovejšem projektu Kontra-Alba se Viti Mavrič pri predelavi manj znanih pesmi Janija Kovačiča pridruži njen dolgoletni glasbeni sopotnik, skladatelj in pianist Jaka Pucihar. Po besedah Teje Klobčar v osmerici izbranih pesmi pred občinstvom izrišeta Janijevo videnje sveta: »spoznamo pronicljivega opazovalca, ki v vseh časovnih obdobjih ostaja neizprosen kritik družbenih zablod«.

Kontrastnost in subverzivnost Kovačičevih pesmi umetnika izkoristita ter še dodatno potencirata. »Glasba postane še spevnejša, z lahkoto nas zapelje v korake swinga, tanga, bossa nove ter nas mimogrede ukani, da poplesujemo ob temačni vsebini, ki jo skozi svojo značilno emocionalno in neverjetno dovršeno interpretacijo podaja Vita,« je še med drugim zapisala glasbena urednica.

Vita Mavrič velja za eno najvidnejših slovenskih šansonjerk, ki že več kot 30 let izvaja avtorske projekte in z njimi gostuje doma in po uglednih tujih odrih, kjer je med drugim predstavila tudi projekt Šlagerji in pesmi iz zapora Vitomila Zupana. Je prejemnica več nagrad, med drugim Ježkove in Župančičeve nagrade. Med slovenskim občinstvom je obudila zanimanje za šanson, slovensko uglasbeno poezijo, povzdignila raven besede in glasbe ter vodila festival La vie en rose in Cafe Teater.

Kantavtor Jani Kovačič, ki je diplomiral iz filozofije in sociologije ter bil pozneje profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad, nekaj let pa tudi glasbeni urednik v Cankarjevem domu, je svoje umetniško poslanstvo uresničeval s kitaro v rokah in poglobljenim upesnjevanjem družbeno-političnih problematik. Je avtor poetičnih zgodb o ljudeh in ciničnih posmehljivk ter vsakdanjih spevnih pesmi. Kovačičeva besedila določajo aforističen stil, ironični silogizmi in otroška naivnost. V več kot štirih desetletjih je napisal in uglasbil več kot sto pesmi različnih zvrsti in pripravljal glasbo tudi za gledališče in film. Med njegovimi znanimi skladbami so Delam, Žare Lepotec in Revolucija.