Vrhovno sodišče je razsodilo, da kredit v švicarskih frankih predstavlja neomejeno valutno tveganje, ki so mu izpostavljeni samo kreditojemalci, zato takšna pogodba povzroča znatno nesorazmerje v škodo potrošnika. Zavrnilo je s strani banke zahtevano revizijo sodbe in s tem potrdilo sodbo v prid dveh tožnikov, ki sta najela kredit v švicarskih frankih. Pravkar končan sodni postopek je v vrsti sporov med posojilojemalci v frankih in bankami prvi, v katerem je vrhovno sodišče odločilo v prid kreditojemalca.
Niso se zavedali tveganja
»Bistvena ugotovitev vrhovnega sodišča je bila, da banka v času sklepanja pogodbe kreditojemalcema ni ustrezno pojasnila valutnega tveganja in tako nista vedela, kakšno tveganje prevzemata,« je v izjavi Združenja Frank dejal odvetnik kreditojemalcev Aleš Majcenovič. »Logično je, da noben kreditojemalec takšnega toksičnega kredita na banki ne bi vzel, če bi mu ta transparentno predstavila pogodbeni pogoj v frankih, slednja pa takšnega kredita nobenemu potrošniku tudi ne bi prodala. Tak pogodbeni pogoj namreč kreditojemalcu v primerjavi s kreditom v domači valuti prinaša neomejeno valutno tveganje,« je dodal. V omenjenem združenju so ocenili, gre za prelomno sodbo v slovenskem prostoru.
»To je obenem prva sodba vrhovnega sodišča glede kreditov v švicarskih frankih, s katero je bilo dokončno ugotovljeno, da gre za nično kreditno pogodbo. Pravnomočna sodba je tako potrjena,« so zapisali. Že lani je ustavno sodišče ugotovilo, da je v zadevnem primeru banka kreditojemalca nedovoljeno spodbujala k temu, da vzame kredit v tuji valuti, in zavzelo stališče, da je bilo takšno ravnanje banke zavajajoče.
Sodna praksa
Sodni proces o tukaj predstavljeni pogodbi za posojilo, odobreno leta 2007, je trajal osem let. Prvi tožbeni zahtevek dveh kreditojemalcev je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Po pritožbi jima je višje sodišče pritrdilo in odločilo, da banka ni opravila pojasnilne dolžnosti in da je zato kreditna pogodba nična. Banka je nato na vrhovno sodišče vložila zahtevo za revizijo, ki jo je vrhovno sodišče dopustilo, vendar je bilo nato stališče banke vloženo v nasprotju z zakonom o pravdnem postopku, zato ga vrhovno sodišče ni upoštevalo in je naposled odločilo, da revizija ni utemeljena. Ugotovilo je, da je bilo ravnanje banke »nepošteno, celo zavajajoče« že v času sklepanja obravnavane kreditne pogodbe. »Gre za prelomno sodbo, s katero vrhovno sodišče usklajuje slovensko sodno prakso z bogato in enotno sodno prakso Sodišča EU,« so zapisali v Združenju Frank.
Sodišče EU je sicer v drugi tovrstni tožbi že lani zavzelo stališče, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj obstoj znatnega neravnovesja med pravicami in obveznostmi, v škodo potrošnika, in ni potrebna tudi presoja, ali je banka ravnala v dobri veri. »Vrhovno sodišče je sedaj to potrdilo z obstojem neomejenega tveganja,« so poudarili v Združenju Frank in dodali, da po mnenju pravnikov, ki zastopajo kreditojemalce, argumentacije te sodbe ne bo več mogoče presegati. S tem, so prepričani, se je vzpostavila sodna praksa za vse preostale tožbe proti bankam. Na sodiščih poteka več tožb kreditojemalcev. V Združenju Frank bodo za člane organizirali pravne posvete, na katerih bodo predstavili postopke na sodišču. Ob tem so sodišča pozvali, naj pospešijo postopke in omogočijo dostop do pravnega varstva tudi tistim kreditojemalcem, ki ne zmorejo stroškov tožbe. Naj ob tem spomnimo, da je ustavno sodišče decembra razveljavilo zakon o švicarskih frankih, ki je določal, da bi se del bremena podražitev teh posojil s kreditojemalcev preložil na banke.
