Rib pojemo komaj kaj: Slovenec jih na leto v povprečju poje komaj nekaj več kot enajst kilogramov. »Odrasli v povprečju na teden zaužijejo 119 gramov rib, sledijo mladostniki s 105 grami zaužitih rib in starejši odrasli z 91 grami. Skoraj osemkrat več se zaužije morskih kot sladkovodnih rib. Nakazuje se, da ribe in izdelke iz rib v povprečju v večji količini uživajo odrasli z višjo ali visoko izobrazbo. Malčki uživajo zanemarljivo malo rib, in sicer v povprečju 44 gramov na teden,« na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) naštevajo izsledke nacionalne prehranske študije SI.Menu iz leta 2019.
Evropsko povprečje je precej višje. Prebivalec EU v povprečju na leto poje 24 kilogramov rib in morskih sadežev. Med državami so ogromne razlike. Najboljši ribojedci so Portugalci; tam je letna poraba rib 57 kilogramov na prebivalca, sledi Španija s 44 kilogrami. Manj rib kot Slovenci zaužijejo Romuni, Bolgari, Madžari in Čehi.
»Slovenci zaužijemo premalo rib, priporočena količina je 300 gramov na teden v dveh porcijah,« poudarja dr. Urška Blatnik z NIJZ. Zato je na mestu ugotovitev, da bi kazalo na naših jedilnikih večkrat zamenjati zrezek z ribo. »Ribe so pomemben vir hranljivih snovi, kot so beljakovine, vitamin B12, D, selen in jod, pa tudi koristnih maščob, zato so pomemben varovalni dejavnik pred boleznimi srca in ožilja. Zamenjava mesa z ribami, denimo sardelami in skušami, dvakrat na teden prinese dvojni pozitivni učinek, saj tako zmanjšamo količino nasičenih maščob in povečamo količino maščob omega-3,« poudarjajo na NIJZ.
V dobro založeni ribarnici pod arkadami ljubljanske tržnice povedo, da prodajo največ sardel. Ob našem zadnjem obisku sardel ni bilo na voljo, saj je na Hrvaškem, od koder prihajajo sardele v naše ribarnice, veljala začasna prepoved lova na plave ribe. Zapore za ribolov Evropska unija uvaja za zaščito staležev rib.
»Sardele so tudi pri nas še vedno naše daleč najbolj prodajane ribe. V naši ribarnici so na drugem mestu moli,« pravi Andreja Radin iz družinske ribarnice Zanestra v Kopru. Ugotavlja, da je med ljudmi še vedno pogosto prisoten nekakšen strah pred pripravljanjem rib, celo predsodek, da so ribe živilo le za posebne priložnosti, za večje praznike. »A seveda ni tako. Res je, da lahko z manjšo količino mesa ceneje skuhaš boljše kosilo, a tudi s pol kilograma sipe lahko pripravimo golaž za štiričlansko družino. Nekateri se bojijo kosti, a seveda se da tudi ribo očistiti, da je brez kosti,« našteva Andreja Radin, ki je za ribarniškim pultom marsikdaj tudi kulinarična svetovalka. »Včasih kupec pride z željo, da bi 'nekaj za v pečico', a ne ve, katero ribo bi, pa mu seveda tudi priporočimo,« pove.
Opaža pa, da si mlajše generacije vendarle dovolijo, da jih vodi tudi stran od sardel in lignjev. »Ne prisegajo le na tradicionalne ribe in načine priprave kot pred 30 leti. Če pridejo v ribarnico in nimamo ribe, ki so se jo namenili kupiti, se pozanimajo, kaj bi lahko kupili drugega,« ugotavlja.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Blues in jazz je približal mladim
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako teče glasbena in zasebna pot pianista in pevca Uroša Perića, ki je zaslovel z izvajanjem pesmi legendarnega Rayja Charlesa, kako v Narodni univerzitetni knjižnici restavrirajo stare knjige, kako prijetje dveh ruskih vohunov v Ljubljani komentira nekdanji šef Sove Andrej Rupnik, zakaj je med stoletniki v naši državi največ učiteljic in neporočenih žensk, kako se svet spominja pred 30 leti umrle hollywoodske igralke Audrey Hepburn, kako na osnovi krvne skupine ugotovimo, h katerim boleznim smo nagnjeni ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.