Kot je razvidno iz danes javnosti posredovanega izhodiščnega dokumenta za omenjeni strateški načrt, so si snovalci za uresničitev zastavljene vizije zastavili pet strateških ciljev ter tudi opredelili ključne ukrepe za njihovo uresničitev, ki naj bi prinesli načrtovane ambiciozne rezultate.
Slednji so 600 milijonov evrov prihodkov sektorja, organizirana močna centralna filmska institucija, zagotovljenih 50 milijonov evrov javnih programskih sredstev, redne uvrstitve slovenskih filmov v uradne programe najvplivnejših festivalov ter široko dostopna zbirka kakovostnih slovenskih filmov.
Prihodki AV industrije v Sloveniji so leta 2021 znašali 196 milijonov evrov
Rezultati analize sicer kažejo, da je AV industrija v Sloveniji kljub vsem izzivom in omejitvam že danes pomemben del slovenskega gospodarstva, ki ima nadpovprečno bruto dodano vrednost na zaposlenega in je 87.000 evrov, kar je 146,5 odstotka slovenskega povprečja, ter visok multiplikator ekonomskih in fiskalnih učinkov, ki je 1,8 - krat. Prihodki AV industrije v Sloveniji so leta 2021 znašali 196 milijonov evrov. Slovenska AV industrija je istega leta ustvarila 24 milijonov evrov dobička. Neposredni fiskalni učinek sektorja pa je bil leta 2021 45 milijonov evrov.
Snovalci izhodiščnega dokumenta kot najpomembnejšo omejitev slovenske AV industrije izpostavljajo prav nezadostne vire javnega financiranja. Medtem ko je AV industrija med letoma 2014 in 2019 beležila 46 odstotno rast prihodkov, se je znesek javnih sredstev financiranja povečal le za 24 odstotkov.
Ob tem snovalci dokumenta še navajajo, da proračun Slovenskega filmskega centra (SFC) za letos znaša 8,78 milijona evrov, kar je več kot v preteklih letih, a ne zadostuje za doseganje želene ravni razvoja slovenske AV industrije. Ob tem dodajajo, da je nacionalni program za kulturo za obdobje med letoma 2014 in 2017 ugotavljal, da bi AV industrija v Sloveniji potrebovala vsaj 11 milijonov evrov programskih sredstev za sofinanciranje SFC in Viba filma Ljubljana ter dodaten milijon evrov za letno sofinanciranje AV del. Slovenija tudi nima dodatnih virov financiranja, kot jih poznajo nekatere druge države, na primer dajatve komercialnih deležnikov AV industrije.
Lani najuspešnejše leto za slovenski film
Leto 2022 je bilo po navedbah direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar najuspešnejše leto za slovenski film ter rekordno tako po številu gledalcev domačega filma v kinematografih kot po mednarodnih uspehih. Lani je bilo v Sloveniji ustvarjenih sedem igranih celovečernih filmov, 12 dokumentarnih celovečernih filmov, 21 animiranih filmov, šest serij ter približno 500 oglasov in 400 videospotov.
Poleg predstavnikov ZDSFU in njenih članov so pri pripravi dokumenta sodelovali tudi predstavniki Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA) in SFC.
Marca naj bi sledila še javna predstavitev študije Zveze DSFU, ki naj bi prinesla odgovor na vprašanje o mejah razvoja avdiovizualnega sektorja, če bi delovali strateško in izkoristili vse potenciale. Strateški načrt sam naj bi bil predvidoma izdelan do konca marca. Povzetke in smernice dokumenta je Zveza DSFU že pred dnevi posredovala kabinetu predsednika vlade.
