Reševalci so dolge ure pod ruševinami mrzlično iskali preživele po mogočnem in izjemno uničujočem potresu na jugozahodu Turčije in v bližnji Siriji. Njihove skoraj nečloveške napore so upočasnjevali številni močni popotresni sunki, med več kot stotimi je bil eden s skoraj enako magnitudo kot prvotni, 7,8, ki je lokalne prebivalce sredi noči pometal iz postelj, ter izredno mrzlo vreme z dežjem in s snegom. Jasno je, da gre za enega najbolj smrtonosnih potresov v zadnjem stoletju, kjer se bodo žrtve štele v tisočih. Najhujšega so v Turčiji sicer zabeležili leta 1929, v katerem je umrlo 33 tisoč oseb.

Treslo je skoraj minuto

Tresenje tal je doslej v obeh državah zahtevalo čez 3000 žrtev (med njimi naj ne bi bilo Slovencev), več tisoč ljudi pa je še ranjenih in pogrešanih. Koliko natančno so jih pod seboj pokopale stavbe, ki so sesedale kot hišice iz karte, še ni znano. Po pisanju lokalnih medijev so v nekaterih krajih »izginile« celotne soseske, skoraj minuto trajajoče tresenje tal je več tisoč stavb v obeh državah zravnalo z zemljo. Panični prebivalci so bosi in v pidžamah v strahu pred smrtjo pobegnili na prosto in opisovali, da so se njihovi domovi majali kot veje dreves v pišu. Določeni kraji so videti, kot bi nanje popadale bombe. Za kakšno moč je šlo, kažejo navedbe, da so potres čutili tudi na Cipru, v Libanonu, Egiptu ter na okoli 5500 kilometrov oddaljeni Grenlandiji.

»Vojno območje«

Kot »vojno območje« opisujejo popotresno stanje v najhuje prizadetih turških krajih (Gaziantep, Kahramanmaras, Adiyaman, Malatya, Diyarbakir) in sirskih v provincah (Alep, Latakija, Hama, Tartus), ki ju je dane ponoči stresel uničujoč potres z magnitudo 7,8, le nekaj ur kasneje pa še le za odtenek šibkejši popotresni sunek. Ponekod je, kamor seže pogled, videti le na kupe ruševin. In nihče ne ve čisto natančno, koliko ljudi je pokopanih pod njimi in ali so sploh še živi. Tistim, ki je uspelo preživeti zrušitev stavb, so se naslednje ure borili z izredno nizkimi temperaturami okoli ledišča. Februar je tam namreč najhladnejši mesec leta, letošnje temperature pa so še nižje povprečnih.

»Nimam več moči, pomagajte mi, prosim,« se je v turškem Adanu izpod kupa kamenja prebil šibek glas, ponekod drugod so žrtve ob prošnjah na pomoč izpod ruševin pošiljale fotografije in posnetke. Na tisoče reševalcev je dolge ure z golimi rokami med odlomljenimi kosi stavb brskalo za znaki življenja. In si globoko oddahnilo, ko jim je izpod ruševin uspelo potegniti preživelega. Sploh, če je šlo za otroka. Na pomoč so priskočili tudi sledni psi, pa reševalci s celega območja z različnimi stroji, kakor tudi lokalni prebivalci, ki so ob grozljivem potresu – ta jih je sicer sredi noči na smrt prestrašil – na zasnežene ulice pobegnili kar bosi in v pidžamah. Dolge ure so »na varnem« čakali, da so se lahko v hiše vrnili po topla oblačila. In srečni so bili tisti, ki jim je dom sploh še ostal. Nekateri so se zatekli v avtomobile, drugi v mošeje. Kako bodo naprej, ne vedo. Po državi so sicer za teden dni zaprli vse šole.

»Zdelo se mi je, da ne bo tresenja nikoli konec,« je za CNN povedal novinar Eyad Kourdi, ki je bil v kritičnih trenutkih na obisku pri starših v turškem kraju Gaziantep. Na snegu in dežju so nato čakali, da so se razmere za silo umirile in so se v hišo vrnili po najnujnejše. Večina jih še ure po prvem udarcu ni mogla verjeti, kaj se je zgodilo. Osupli so se ozirali po ulicah, na katerih so le nekaj trenutkov prej stali njihovi domovi s pasjimi utami, lokalne trgovine, šole. Mnogih od njih ni več. Kakor tudi ne sosedov in prijateljev. Po nekaterih ocenah bi se številke umrlih lahko povzdignile v desettisoče.

»Česa takega še nisem doživel. Vse se je majalo skoraj minuto. Prepričan sem bil, da bomo vsi umrli,« je za BBC spregovoril Nilüfer Aslan, ki v petem največjem turškem mestu Adana z družino živi v petem nadstropju večje zgradbe. »Potres je, sem zakričal, pa tudi, da vse, kar lahko storimo, je, da umremo skupaj. Kaj drugega mi ni padlo na pamet,« je povedal.

Turčija leži na enem potresno najbolj aktivnih območij na svetu, seizmologi so samo lani zaznali več kot 22.000 potresnih sunkov. Država se namreč nahaja na več prelomnicah, med evrazijsko in afriško tektonsko ploščo. Vzdolž te prelomnice je na jugovzhodu dane ponoči »zemlja zdrsnila«, pravijo seizmologi. Gre za pojav, ko se tektonski plošči najprej stikata, nato pa naenkrat oddrsita stran ena od druge. Tako močni potresi so redki, v povprečju jih letno zabeležijo manj kot pet na celem svetu.

Raed Ahmed, ki vodi sirski potresni center, je za provladni radio povedal, da je bil to najmočnejši potres, ki ga je center doslej zabeležil. Naci Gorur, strokovnjak za potrese s turške akademije znanosti, pa je uradnike pozval, naj nemudoma preverijo, ali so jezovi v prizadetih regijah razpokani, da bi preprečili morebitne katastrofalne poplave.

V zadnjem četrtletju so sicer v Turčiji doživeli sedem potresov z magnitudo 7 ali več, a je bil današnji najmočnejši. Popotresni sunki, ki so poleg panike med domačini povzročali težave tudi reševalcem, bodo sledili še tedne, mesece, opozarjajo strokovnjaki. »Po takem potresu se bodo tla umirila šele čez nekaj let, morda celo deset,« je za Dnevnik ocenil Mladen Živčić, seizmolog Agencije RS za okolje (Arso). Na vprašanje, kako si lahko rušilno moč in silo tresenja predstavlja nekdo, ki česa takega še ni doživel, je bil kratek. »Ne more si.« A svoje povedo že številke mrtvih in ranjenih, pa tudi fotografije razdejanih krajev. Česa podobnega pri nas nismo še nikoli doživeli in tudi ne bomo. »Ni geoloških pogojev, da se pri nas zgodi kaj takšnega,« pomirja.

 Čeravno je bil po navedbah ameriškega geološkega zavoda (USGS) epicenter potresa blizu milijonskega turškega mesta Gaziantep, globina pa na približno 24 kilometrih, bi lahko v včerajšnjem primeru prej kot o epicentru oziroma epitočki govorili o nekakšni epi-liniji, pravijo strokovnjaki. Sogovornik se je strinjal: »Potres se ni zgodil v eni točki, ampak približno 200 kilometrov v dolžino.«

potres Turčija Sirija smrtonosen potres Potres v Turčiji reševalna akcija iskanje preživelih