Stokrat lahko ponovimo, da ocene niso pomembne in da so tudi slabe ocene del odraščanja, ampak če otrok čuti, da je mama prizadeta, ker je dobil slabo oceno, ali da se zaradi tega razjezi, mu to sporoča, da je sprejet samo toliko, kolikor je uspešen. Še toliko bolj, če si starši potem v odnosu do šole prizadevajo izpogajati boljše ocene. Skratka, starši v to zgodbo res kdaj vstopajo z neustreznimi praksami, tudi v kombinaciji s šolo, a bi pri tem dodala še nekaj: vstopajo tudi zato, ker lahko.
Pogosto poslušamo, da se starši preveč vpletajo v šolanje otrok. Ampak pomembno vlogo pri omejevanju in postavljanju mej staršem igrajo prav učitelji. To je resda težka naloga, toda tudi od učiteljev kdaj slišim da raje popustijo samo zato, da imajo mir. Takšno držo lahko pri vsem, s čimer so obremenjeni, razumem. Toda na dolgi rok je vloga šole tudi, da na neki način »vzgaja« starše oziroma jih podpre v tem, da se učijo biti funkcionalni starši. Učitelj je v tem odnosu tisti, ki zaradi svoje poklicne vloge nosi večjo odgovornost, in je dolžan empatično, a hkrati odločno, ne da bi pri tem moraliziral, postavljati meje. Nujno mora pri tem imeti tudi podporo vodstva šole. (Mladina)