Združene države po navedbah Pentagona že več dni spremljajo balon, ki je priletel s Pacifika preko kanadskega ozemlja nad Montano, eno od treh zveznih držav s silosi za medcelinske rakete minuteman III, ki lahko nosijo jedrske konice. Obstoj balona že pred uradnim obvestilom ni bil skrivnost, saj je viden s prostim očesom, tako da so nekateri prebivalci Montane mislili, da gre za neznani leteči predmet. Ko se je enkrat o njem začelo javno govoriti, pa je izbruhnil spor med Washingtonom in Pekingom.

Pentagon: vemo, da gre za vohunski balon

»Ameriške oblasti so odkrile in sledijo izvidniški balon na veliki višini, ki je trenutno nad celinskimi ZDA,« je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Patrick Ryder. Dejal je, da balon leti na višini približno 18.000 metrov, torej precej nad višino komercialnega letalskega prometa, in ne predstavlja vojaške ali fizične grožnje ljudem na tleh. Pomika se proti vzhodu, v zračnem prostoru ZDA pa bi bil ob sedanjem gibanju približno do ponedeljka. Uradno je prav velika višina razlog, da se je predsednik Joe Biden, potem ko so ga seznanili z dogajanjem, odločil, da ga ne sestrelijo, saj je težko predvideti, kam bi padli ostanki lebdečega velikana, ki je po ocenah velik za tri avtobuse. V pripravljenosti pa so lovci F-22, če bi se ga vseeno odločili sestreliti.

ZDA so hitro zatrdile, da je balon kitajski. Uradni Peking je sprva sporočil, da dogodek preučuje, nato pa sporočil, da gre za kitajski civilni balon oziroma za vremenoslovsko zračno plovilo, ki je zašlo s poti in se ga ne da usmerjati. Zanikali so, da bi bili na njem inštrumenti za obveščevalno dejavnost, in dogodek obžalovali.

ZDA so razlago kitajskih oblasti zavrnile. Ryder je včeraj dejal: »Dejstvo je, da vemo, da gre za vohunski balon, bolj podrobno pa o tem ne morem govoriti.« Dejal je tudi, da ZDA vedo, da je balon vodljiv, da pa so onemogočili, da bi oprema na balonu zbirala informacije. Ni povedal, kako. Predstavniki vojske so povedali, da je balon preletel več obveščevalno občutljivih lokacij.

Baloni imajo po navedbah strokovnjakov nekatere prednosti pred sateliti, predvsem so cenejši in imajo možnost lebdenja nad izbrano lokacijo – sodobne naprave jim to omogočajo s prilagajanjem zračnim tokovom. A vendar naj ta balon ne bi imel večjih zmogljivosti od satelitov.

Odmevno sporočilo o vojni leta 2025

Incident se je zgodil tik pred tem, ko bi moral jutri svoj prvi dvodnevni obisk na Kitajskem začeti ameriški zunanji minister Antony Blinken. Šefa ameriške diplomacije na Kitajskem ni bilo od leta 2018, ko je bil tam na hitro Mike Pompeo. Včeraj so sporočili, da sta se Blinken in predsednik Joe Biden odločila, da obisk predstavijo, saj da v danih okoliščinah ne bi mogel biti konstruktiven.

Po splošni oceni je sicer Peking zainteresiran za manj napete odnose, potem ko se je med državama nabrala vrsta žgočih tem. Nekatere so gospodarske. ZDA so denimo prejšnji teden po poročilih sklenile dogovor z Nizozemsko in tudi Japonsko o omejitvi izvoza sodobnih naprav za izdelavo mikroprocesorjev na Kitajsko. Nizozemsko podjetje ASML Holdin je vodilno na tem področju. Kitajska je protestirala, tako kot je protestirala ta teden, ko so se ZDA s Filipini dogovorile o ameriškem dostopu do štirih vojaških oporišč v državi. Po splošni oceni gre za nadaljnji korak vzpostavljanja ameriškega loka okoli Kitajske od Južne Koreje in Japonske do Guama in Filipinov, predvsem zaradi bližine Tajvana in Južnokitajskega morja. Glede slednjega so Kitajska in Filipini v sporu, Peking pa noče upoštevati odločbe stalnega arbitražnega sodišča.

Glede Tajvana je med ZDA in Kitajsko še posebej vroče od lani, ko je otok obiskala tedanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Ta teden je v ZDA zelo odmevala ocena ameriškega generala Mika Minihana, ki je vodilnim v poveljstvu zračne mobilnosti zapisal, da »mi občutek pravi, da se bomo (s Kitajsko) bojevali leta 2025«. Potem je sledila vrsta drugačnih mnenj, je pa novi predsednik odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu kongresa, republikanec Michael McCaul, dejal: »Upam, da se moti. Mislim pa, da ima prav.«