Nedolgo po napadu Rusije na Ukrajino je v Nemčiji zmanjkalo sončničnega olja. Police v trgovinah, kjer so se še pred kratkim vrstile plastenke različnih proizvajalcev, so mesece dolgo zevale prazne, cene olivnega in repičnega olja pa so se vztrajno višale. A ko sem po prihodu v Berlin v začetku pomladi skušal izvedeti, ali gre zgolj za kratkotrajno težavo ali za kaj trajnejšega, sem po nemških časopisih in spletu zaman brskal za članki o manjkajočem olju. Samo v Berlin je do takrat prispelo že okoli dvesto tisoč ukrajinskih beguncev, koalicijska stranka Zelenih in z njo vsa Nemčija pa sta se znašli pred nerazrešljivo dilemo, ali ob pomanjkanju ruskega plina odpreti termoelektrarne ali pa jedrske elektrarne, in zdelo se je, da se nihče nima časa ukvarjati s tem, da v trgovinah ni olja. Ali pa so Nemci zgolj narod, ki ob pomanjkanju ne jamra, marveč poišče rešitve. Kurjenje oglja namesto plina, maslo namesto olja in gremo lepo dalje.
A mene, ki so me prazne police v trgovinah spomnile na obisk Prage leta 1987, ko so Čehi redke izdelke dobesedno skrivali pred tujimi kupci, pa tudi na pakete najos...