Razpravo o vplivu dviga plač v javnem sektorju na vzdržnost javnih financ na seji parlamentarne komisije so zahtevali poslanci NSi. »Nismo proti dvigu plač, želimo pa si, da ne bi prihajalo do pavšalnih obljub in pavšalnega dviga plač,« je v imenu predlagateljev dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Namesto tega v stranki predlagajo pravo plačno reformo, s katero bodo zadovoljne vse skupine sindikatov.
Podobnega mnenja je Kračun. »Fiskalni svet vse deležnike poziva, naj se do uvedbe reforme vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela glede na stanje pred sprejetjem proračunskih dokumentov za leto 2023,« je dejal.
Kot je ugotovil, naj bi splošni dogovor o plačah v javnem sektorju, sklenjen oktobra lani, vsaj nadomestil predvideno inflacijo v letošnjem letu. Realna kupna moč javnih uslužbencev je kljub dvema velikima krizama v zadnjih treh letih z do zdaj sprejetimi dogovori tako v prevladujoči meri ohranjena, je dejal.
Spomnil je na obsežne ukrepe za blažitev draginje, ki imajo velik vpliv na stanje javnih financ. Teh so deležni tudi javni uslužbenci, je dejal in posvaril, da lahko dodatni trajni dvigi tekoče porabe vodijo v dodatno poslabšanje percepcije Slovenije na finančnih trgih.
O parcialnih dogovorih glede dviga plač je menil, da se z njimi omejuje učinkovitost pogajalskega procesa in dovoljuje možnost splošnih dvigov plač tudi takrat, ko to ni upravičeno z vidika učinkovitosti zaposlenih ali z vidika javnofinančne vzdržnosti. »Ob tem dogovori o plačah niti tokrat ne vključujejo ukrepov, ki bi vodili v izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev,« je dejal. Sporno se mu zdi tudi sklepanje dogovorov o plačah šele po sprejemu proračunskih dokumentov, saj se s tem zmanjšuje kakovost proračunskega načrtovanja in je tudi v nasprotju z zakonodajo.
V postopku sprejemanja je ob tem nov fiskalni okvir EU, kjer bo bolj kot v preteklosti v ospredju srednjeročna vzdržnost dolga. Po prvih izračunih fiskalnega sveta bo srednjeročni manevrski prostor fiskalne politike v pomembni meri definiran z izhodiščnim položajem strukturnega salda. »Tako se je tudi zaradi tega razloga treba izogniti strukturnemu poslabšanju javnofinančnega položaja zaradi dogovorov o plačah brez ustreznih ukrepov za uravnoteženje javnih financ,« je dejal.
Kračun je tako vse deležnike pozval, naj se do uvedbe reforme plač v javnem sektorju vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za plače se mu namreč pred reformo ne zdijo sprejemljiva. »Tudi v postopku usklajevanja reforme pa naj se daje ustrezen pomen njenim finančnim učinkom in ob upoštevanju razpoložljivih virov tudi vplivom na srednjeročno vzdržnost javnih financ,« je še dejal.
Sredstva za zaposlene sicer predstavljajo okoli četrtino vseh izdatkov države in imajo tako pomemben vpliv na vzdržnost javnih financ. Kračun je ob tem omenil, da se je v obdobju od leta 2004 do začetka epidemije covida-19 zaposlenost v sektorju država v Sloveniji povečala za okoli štirikrat bolj kot v povprečju 22 držav članic EU, za katere so razpoložljivi podatki. Hkrati je bila realna rast plač okoli 10-odstotna in s tem praktično enaka kot v povprečju omenjenih 22 držav.
Povečana pričakovanja v javnem sektorju je Kračun v veliki meri pripisal posledici obsežnih dodatkov v okviru epidemije. Pomembno so k dvigu pričakovanj prispevali tudi številni parcialni dogovori v preteklih letih, je dodal. Z vidika vpliva na vzdržnost javnih financ pa se mu zdi ena največjih pomanjkljivosti sistema upravljanja s sredstvi za zaposlene dejstvo, da se daje premajhen poudarek načrtovanju in aktivnemu upravljanju števila zaposlenih.
