V objavah družb bodo trgi iskali tudi odgovore na vprašanje, kakšen vpliv je imel dvig obrestnih mer na poslovanje podjetij. Po trenutnih podatkih kaže, da bodo rezultati blizu pričakovanj analitikov, pri tem pa ni nepomembno, da so se ta pričakovanja v zadnjih mesecih izdatno znižala. Oči vlagateljev so najbolj uprte v objave rezultatov tehnoloških velikanov, torej panoge, ki je zadnjih nekaj let beležila nadpovprečne rasti tečajev in ki je bila lani najbolj na udaru zaradi višanja obrestnih mer. Umirjanje inflacije in s tem obeti za znižanje bremena visokih obrestnih mer so letos prinesli nekaj optimizma v ta sektor na borzah, saj cene delnic rastejo že ves mesec.
Januarja je indeks Nasdaq pridobil že 9,65 odstotka, merjeno v evrih; med glavnimi indeksi po rasti zaostaja samo za kitajskim indeksom MSCI China, ki je porasel za 15,51 odstotka. Glede na to, da so tehnološke družbe v zadnjih tednih med seboj tekmovale z napovedmi odpuščanj in drugimi zniževanji stroškov, so vlagatelji očitno to ocenili kot pozitivno. Vseeno pa so taki ukrepi dvorezen meč, saj je tehnologija panoga visokih rasti, brez vlaganj in zaposlenih pa bo visoke rasti v bodoče težko dosegati. Ob manjši pričakovani rasti pa so pod vprašaj postavljena tudi visoka vrednotenja. Objave glavnih tehnoloških družb pričakujemo v tem tednu, v preteklem tednu objavljene rezultate pa lahko ocenimo za bolj slabe, s kakšnim posameznim pozitivnim presenečenjem. Družba Microsoft je recimo zabeležila padec dobička, a presegla pričakovanja analitikov. Slabše se je odrezal proizvajalec čipov Texas Instruments, ki je zabeležil prvi padec prodaje po letu 2020. Za glavnega poraženca minulega tedna pa velja drugi veliki proizvajalec čipov, družba Intel. Objavila je namreč več kot 30-odstotni padec prodaje in s tem izjemno negativno presenetila trge.
Zmeren optimizem glede prihodnosti je bilo zaznati tudi iz objav rezultatov Tesle, ki je ob tem presegla pričakovanja analitikov glede lanskega dobička. Podobne dileme kot menedžerji tehnoloških družb imajo tudi kreatorji monetarne politike, ki poskušajo z restriktivnimi ukrepi umiriti inflacijo, ne da bi pri tem zadušili gospodarstvo. Makroekonomske podatke lahko sicer interpretiramo optimistično ali pesimistično. Poslovna aktivnost ameriškega gospodarstva upada že sedmi mesec zapored, vendar se krčenje upočasnjuje. Inflacija se je spustila z vrhov, a prejšnji teden objavljen podatek o indeksu cen za osebno potrošnjo, ki ga Fed uporablja kot najpomembnejše merilo inflacije, kaže, da je še vedno nadpovprečno visoka. Decembrski podatek za indeks cen brez hrane in energije kaže na 4,4-odstotno inflacijo, kar ni bistveno nižje od vrha pri 5,4 odstotka, ki ga je indeks dosegel februarja lani. Po drugi strani je BDP v ZDA v zadnjem četrtletju lani porasel za 2,9 odstotka in s tem presegel pričakovanja analitikov, oblikovana pri 2,6 odstotka, kar vliva upanje, da bi se gospodarstvo lahko izognilo recesiji.
