#kritika Slogovna raznolikost 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe

Letošnji 8. Baročni festival je prevetril svojo baročno izdatnost z bero nekaj redko izvedenih skladb in klasicističnim duhom drugega koncerta Nemir, ki se je osredotočil na ustvarjalnost s konca 18. stoletja, ko je komponistične novosti navdihnila tehnična izvajalska naprednost slovitega mannheimskega orkestra. Slišali smo gladko zloščene izvedbe skladb klasicističnega sloga izpod taktirke Frederica Marie Sartellija. Orkester Slovenske filharmonije se je držal pretežno historično informirane izvedbe z odsotnim vibratom in gladkimi ter lahkotnejšimi potegi loka. Toda orkestru navkljub se je zdelo, da je dirigentovo roko vodila osredotočenost na uglajenost, ki pa z dinamično in agogično viharniškostjo ni toliko zrcalila mannheimske inventivnosti​, temveč bolj perfekcionistično estetiko orkestrskega zvoka sodobnih praks iz 20. in 21. stoletja. Poleg mannheimske glasbe Johanna Antona Filsa in Josepha Martina Krausa je zazvenela tudi glasba Henrija-Josepha Rigla in Friderika II. Velikega, ki je ponudila zanimiv vpogled v zgodovinski moment. Po umetniški plati pa je močneje odmevala pronicljivejša povednost Haydnove simfonike v Simfoniji Čudež.