Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je med prvim delovnim obiskom pri hrvaškem kolegu Zoranu Milanoviću v Zagrebu odprla vprašanje uveljavitve arbitražne razsodbe o meji med državama, ki je hrvaška stran ne priznava, ker meni, da je Slovenija med arbitražnim postopkom kršila mednarodno pravo. Na prvem srečanju, ki je v uradu hrvaškega predsednika na Pantovčaku potekalo nekoliko dlje, kot je bilo načrtovano, sta se Milanović in Pirc-Musarjeva večinoma pogovarjala o nadaljevanju regionalnega procesa Brdo-Brioni, ki sta ga leta 2013 začeli Slovenija in Hrvaška kot članici Evropske unije z namenom izboljšanja sodelovanja med državami jugovzhodne Evrope. Predsednika sta se strinjala, da je pogovor lep začetek sodelovanja, ki je lahko le še boljše, odnosi med državama pa so nedvomno dobri.
Ribiči niso poligon za reševanje spora
»Oba se zavedava nekaterih nerešenih vprašanj, vendar mislim, da jih bova v prihodnosti lahko rešila,« je dejala Nataša Pirc Musar na novinarskih konferenci po več kot enournem srečanju. Ponovila je stališča Ljubljane, da je odločitev arbitražnega sodišča dokončna in za Slovenijo velja od leta 2018. Poudarila je, da sta z Milanovićem »oba pravnika in oba se zavedava, kaj pomeni rek pacta sunt servanda – sprejete dogovore je treba spoštovati«, kot nerešeno pa omenila tudi vprašanje nasledstva po nekdanji skupni državi. »Obe temi sta temi, ki ju predsednika ne moreta rešiti, lahko pa spodbujava vladi, da se začneta o tem ponovno pogovarjati,« je dejala in poudarila, da takih pogovorov ni bilo praktično pet let.
Dejala je tudi, da ribiči v Piranskem zalivu niso primeren poligon za reševanje vprašanja meje na morju, ki je bila prvič določena z arbitražno sodbo. »Tako kot velja za države zahodnega Balkana, naj velja tudi za Hrvaško in Slovenijo, da je dialog tista platforma, ki lahko reši ali zapre nerešene probleme,« je dejala. »Najini pogledi niso enaki, a si tudi niso ravno nasprotujoči. Pogovarjali se bomo, to je pomembno,« se je kratko na arbitražo odzval hrvaški predsednik, ki je ocenil, da so slovensko-hrvaški odnosi zagotovo boljši, kot so bili pred petimi leti, in da je tokratno srečanje v Zagrebu šele prvo izmed mnogih, ki jih načrtujeta s Pirc-Musarjevo.
Brdo-Brioni v Severni Makedoniji
Bolj usklajena stališča kot pri arbitraži sta predsednika pokazala glede nadaljevanja multilateralnega srečanja voditeljev držav jugovzhodne Evrope v okviru procesa Brdo-Brioni. Nataša Pirc Musar je dejala, da se je zavezala nadaljevati pobudo, ki jo je sprožil njen predhodnik Borut Pahor, Hrvaška pa je sopredsedujoča še iz časov, ko je bil hrvaški predsednik Ivo Josipović. Sicer pa na mizo procesa Brdo-Brioni po njenem ne sodijo zgolj ideološke in politične teme, kot je pospešitev procesa evropske integracije, temveč tudi druge, kot je množično izseljevanje mladih, s katerim se spopadajo vse članice pobude od Slovenije in Hrvaške prek Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Kosova do Severne Makedonije in Albanije. Povedala je, da se je severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski ponudil za gostitelja naslednjega srečanja, ki naj bi potekalo oktobra ali novembra letos. Milanović je soglašal z idejo, a tudi menil, naj Pirc-Musarjeva med svojimi obiski v državah regije pripravi teren in ugotovi, ali je mogoča skupna deklaracija ne glede na teme vrha.
Nasvet Sloveniji, naj kupi letalo za gašenje
Slovenska predsednica in hrvaški predsednik sta povedala, da se o Ukrajini tokrat nista pogovarjala, pustila sta jo za eno od prihodnjih srečanj. Na novinarsko vprašanje o aferi z ruskimi vohuni v Sloveniji in možnimi podobnimi primeri na Hrvaškem, je Pirc-Musarjeva dejala, da je vesela, da je bila zadeva razkrita in da slovenski obveščevalci delajo dobro, ter poudarila, da je vse v rokah pravosodja. Milanović je odgovoril, da je bilo rusko veleposlaništvo v Zagrebu vedno polno »rezidentov«, a se je njihovo število zmanjšalo. »Ljudje se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo, temu sledimo, in to je to,« je dejal hrvaški predsednik.
Na koncu srečanja z novinarji se je Pirc-Musarjeva zahvalila Milanoviću in Hrvaški za lansko pomoč pri gašenju požarov na Krasu, ter poudarila, da se tudi v tem kažejo dobrososedski odnosi in solidarnost članic Evropske unije. Hrvaški predsednik je napovedal, da bodo spet storili enako, če bo potrebno, a Sloveniji tudi svetoval, naj se postavi v vrsto pri proizvajalcu in naroči vsaj eno ali dve gasilski letali, ker so časi takšni, da jih bo potrebovala.
