V Budimpešti, kjer je sedež OTP Bank in v New York, od koder finančni sklad Apollo Global Management usmerja svoje milijardne finančne operacije po svetu, imajo razlog za odpiranje najdražjih šampanjcev. Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je namreč odločila, da lahko OTP Bank od Apolla prevzeme Novo KBM. S tem poslom bo Apollo mastno zaslužil. Po drugi strani bo OTP na slovenskem bančnem trgu pridobila približno 30 odstotni tržni delež. Od konca leta 2019 je OTP Bank že lastnica SKB banke; prevzela jo je francoske finančne skupine Societe General. Pod okrilje Nove KBM pa so v zadnjih letih prešle Abanka, Banka Celje, Poštna banka Slovenije in slovenska podružnica avstrijske Raiffeisen bank.

Po vsej verjetnosti višina kupnine ne bo nikoli uradno razkrita. Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), petinska lastnica Nove KBM, slednjo lastniško obvladujeta prek luksemburškega podjetja Bisec Bidco, katerega končni lastnik prihaja iz Kajmanskih otokov v Karibih. Po neuradnih podatkih pa naj bi OTP Bank za Novo KBM odštela približno milijardo evrov.

Nikoli ni bilo uradno razkrito niti, koliko je Apollo v sodelovanju z EBRD leta 2015 odštel za prevzem Nove KBM. Po neuradnih podatkih je kupnina znašala okoli 250 milijonov evrov. Ta znesek se še zdaleč ne more meriti z državno finančno injekcijo v Novo KBM leta 2013: znašala je vrtoglavih 800 milijonov evrov. Vložek v Novo KBM sta si Apollo in EBRD povrnila že z izplačilom dividend v višini 274 milijonov evrov.

Malenkost nižji tržni delež od NLB

Nekaj let po prevzemu mariborske banke je na slovenskem bančnem trgu Apollu uspel še en velik met: nakup Abanke, v tistem času tretje največje banke na slovenskem trgu. Za ta prevzem Apollo ni potreboval lastnih virov, saj ga je financirala kar Nova KBM. Od prodaje Abanke je država iztržila 444 milijonov evrov, upoštevaje izplačilo dividend pa 511 milijonov evrov. Tudi ta znesek je nižji od državne pomoči Abanki. Ta je bila leta 2013 dokapitalizirana s 348 milijoni evrov, če upoštevamo še državni vložek v Banko Celje, ki je bila leta 2015 pripojena k Abanki, je finančna injekcija skupaj znašala 538 milijonov evrov. Te številke pomenijo, da je država s prodajo Nove KBM in Abanke naredila izrazito slab posel; izkupiček od obeh bank, ki ju je država na zahtevo evropske komisije, zaradi izdatne državne pomoči, morala prodati, je znašal le dobro polovico sredstev, s katerimi je država bankama priskočila na pomoč.

Uspešno zaključen prevzem Nove KBM pomeni, da bo po podatkih Banke Slovenije iz konca leta 2021, merjenih po bilančni vsoti, madžarska finančna skupina na slovenskem trgu imela nekoliko nižji tržni delež od skupine NLB. Njena matična banka, NLB, je obvladovala 27,3-odstotnega, s prevzemom Sberbank Slovenija, ki je bil v lasti ruske državne Sberbank, pa ga je povečala na 31-odstotnega. To je za 1,4 odstotne točke več, kot sta konec leta 2021 tržni delež obvladovali Nova KBM (21,4 odstotka) in SKB (8,2 odstotka) skupaj. Kot so sporočili iz OTP bo po združitvi SKB in Nove KBM nastala največja banka v Sloveniji po kreditih in depozitih.

Po pojasnilih OTP se bo maja 2021 dogovorjen posel predvidoma zaključil v prihodnjih dnevih. Sledil bo proces združevanja SKB in Nove KBM, na podoben način, kot je bila Abanka integrirana v Novo KBM. Katera od obeh bank bo vodila združevanje uradno ni znano. Veliko je ugibanj o tem, kako se bo imenovala banka, ki bo nastala s fuzijo Nove KBM in SKB banke. Po vsej verjetnosti se bo preimenovala v OTP.

Dovoljenje za prevzem Nove KBM je OTP od Evropske centralne banke (ECB) pridobila na začetku lanskega septembra. Toda pričakovanja Apolla in OTP, da bo prevzemni postopek zaključen do konca tretjega četrtletja leta 2022 se niso uresničila. Zeleno luč za prevzem je morala dati še AVK. Ta je takrat pojasnila, da so postopki presoje koncentracije pred AVK neodvisni od postopkov drugih regulatorjev, saj se presojajo popolnoma drugi vidiki poslovanja in vpliv na trg vključenih subjektov. Presoja koncentracije se je nato zavlekla za nekaj mesec, saj se je AVK lotila podrobne analize zavarovalniškega trga. Razlog za to je bil začetek ekskluzivnega sodelovanja francoske zavarovalne skupine Groupama s SKB banko. Groupama, ki ima na 12 trgih okoli 13 milijonov zavarovancev, pa je z dobrimi petimi odstotki največja posamična lastnica OTP.

Odprodaja lizinške dejavnosti

Za uspešen zaključek prevzema je pred meseci obstajal še en kamen spotike, ki ga je Apollo s poti odstranil samovoljno. Na skupščini Nove KBM julija lani je luksemburška družba Biser Bidco, prek katere Apollo in EBRD obvladujeta lastništvo mariborske banke, odločila, da se lizinška družba Summit Leasing proda družbi Biser Topco. Kot je razvidno iz sodnega registra, do lastniških sprememb v Summitu Leasingu, ki ga je Nova KBM prevzela pred nekaj leti, še ni prišlo. Kot eden od možnih kupcev za Summit Leasing, se omenja NLB, ki je bila pred leti, zaradi 1,55-milijardne državne pomoči, na zahtevo EU, prisiljena likvidirati vse svoje lizinške družbe. Z lizingom se je ponovno pričela ukvarjati leta 2020.

V OTP so pojasnili, da nameravajo prispevati k razvoju slovenskega gospodarstva, ne le na bančnem, ampak tudi na drugih področjih. Načrte za gradnjo nepremičninskega projekta Emonika, v okviru katerega je predvidena gradnja hotela, stanovanj, pisarn in nakupovalnega središča s približno 85.000 kvadratnimi metri bruto najemnih površin, so že posredovali v soglasje pristojnemu ministrstvu.

Skupina OTP je prisotna v 11 državah srednje in vzhodne Evrope. Trenutno se pripravlja na zaključek svojega zadnjega prevzema, ki poteka zunaj regije, v Uzbekistanu. Zaposluje okoli 33.000 delavcev, ima skoraj 16 milijonov komitentov in mrežo več kot 1400 poslovalnic. Bilančna vsota skupine OTP, po podatkih iz septembra 2022, presega 80 milijard evrov. S prevzemom Nove KBM se bo povečala za dobrih 10 milijard evrov.