Novica, da v Albaniji obstaja bar, posvečen Tanji Fajon, ima že skoraj status urbane legende. Zgodba gre tako, da naj bi domačini leta 2010 v lokalu na obrobju Tirane spremljali razpravo evropskega parlamenta. Vzdušje med spremljanjem običajno dolgočasnih razprav je bilo prej podobno vzdušju med napeto nogometno tekmo. Evroposlanci so namreč razpravljali o odpravi vizumov za državljane Albanije ter Bosne in Hercegovine. Gledalci so napeto spremljali razpravo, včasih protestirali, še večkrat navdušeno vzklikali. Največjo ovacijo je prejel govor takratne evroposlanke iz Slovenije v vlogi poročevalke za vizumsko liberalizacijo držav zahodnega Balkana. Lastnik lokala Bastri Malaj je takrat pred gosti prisegel, da bo, če se dejansko odpravijo vizumi za državljane Albanije, lokal poimenoval po poslanki, ki je zaradi vidne vloge za mnoge v regiji takrat postala obraz EU. V tistem času je recimo potekala nogometna tekma med BiH in Albanijo, navijači pa naj bi razgrnili transparent z napisom »Hvala, Fajon« in ves stadion naj bi vzklikal njen priimek. Konec leta 2010 so odpravili vizume za državljane Albanije in BiH, Tirana pa je dobila – bar Fajon.
Bar še vedno stoji, a se je v vmesnem času spremenil. Malaj je namreč na začetku poslanki posvetil kotiček, poimenovan »Kdo ne ljubi Tanje Fajon?«. Poleg njenih fotografij in citatov načrtoval tudi vodni element oziroma »slap«, ki naj bi simboliziral boj Albancev za svobodo. Vodnega elementa sicer potem ni bilo, je pa motiv slapa vključen v največjo sliko poslanke, ki je sicer prisotna na kar nekaj fotografijah in slikah, razporejenih po vsem lokalu. Slike so naslikane v naivnem slikarskem slogu, ki je v Albaniji pogost – najdemo ga recimo na številnih podobah matere Tereze, ki je bila po narodnosti Albanka. Nekaj let kasneje je bar kot častna gostja obiskala tudi Fajonova. »Ob obisku ji je bilo malce nelagodno, saj se je počutila kot v lastnem mavzoleju,« je pojasnila Maja Kezunovič Krašek, namestnica vodje kabineta ministrice in njena dolgoletna sodelavka še iz časov, ko je sedela v evropskih poslanskih klopeh, ter dodala, da je ministrica seveda počaščena, čeprav je malce v zadregi. »Ta gesta pokaže, kaj vizumi zares pomenijo za vsakdanje življenje ljudi, ne samo za delavce, ampak tudi za mlade in študente.« Iz kabineta so še sporočili, da je poslanka v tistem času prejela ogromno pošte in zahval, med drugim dva častna doktorata iz BiH. »Dokler ne doživiš odziva ljudi, ne veš čisto zares, kakšen korak je to. Ta odziv jo je večkrat ganil.« Vendar so v kabinetu opozorili, da ima vidnost tudi drugo plat medalje – ustvaril se je namreč vtis, da lahko poslanka reši vse težave, in velikokrat so prejeli prošnje za reševanje težav, ki so povsem zunaj pristojnosti evropske poslanke.
Politični analitik in raziskovalec Adnan Čerimagić je pojasnil, da je liberalizacija vizumske politike na Balkanu pomemben korak za to regijo in velik uspeh Slovenije na ravni EU. Čerimagić poudarja, da ima zasluge za odpravo vizumov tudi slovensko predsedovanje Svetu EU v prvi polovici leta 2008, ko je bila liberalizacija ena izmed prioritet, takrat je bila postavljena tudi časovnica z jasnimi parametri, potrebnimi za liberalizacijo. Leta 2009 so bili odpravljeni vizumi za EU za državljane Makedonije, Srbije in Črne gore, leto kasneje pa še za državljane BiH in Albanije. BiH je bila še posebno kritična, saj so državljani hrvaške in srbske nacionalnosti večinoma imeli dvojno državljanstvo in so lahko potovali v EU, medtem ko so Bošnjaki ostali v neprimerno slabšem položaju kot njihovi sodržavljani drugih nacionalnosti.