Po navedbah sindikatov, ki so za celotno državo napovedali skupno okoli 250 protestnih shodov, se je protestov že dopoldne in sredi dneva udeležilo več ljudi kot 19. januarja. V to niso všteti udeleženci največjega shoda, ki bo v Parizu. Za varnost skrbi 11.000 policistov, od tega 4000 v Parizu.
Prvi shodi so potekali že zjutraj. Udeležilo se jih je tudi nekaj vidnih opozicijskih politikov. »Gospod Macron bo zagotovo izgubil,« je dejal vodja levičarske stranke Nepokorna Francija in nekdanji predsedniški kandidat Jean-Luc Melenchon, ki se je udeležil shoda v Marseillu. Opozicija Macronu očita, da v času vse višjih življenjskih stroškov, ki bodo v revščino pahnili še več Francozov, sprejema nepotrebno in škodljivo reformo.
Zaradi stavke zaposlenih v javnem prometu je ta ponekod po državi povsem obstal. Stavka tudi četrtina vzgojiteljev in osnovnošolskih učiteljev, v srednjih šolah pa stavka več kot polovica zaposlenih. Posledice stavke čutijo tudi v naftni industriji. Po podatkih sindikata CGT stavka najmanj 75 odstotkov zaposlenih pri naftnem velikanu Total Energies.
Med državljani imajo protesti po navedbah AFP 61-odstotno podporo, kar je tri odstotne točke več kot 12. januarja. »Bolj kot se Francozi poglabljajo v reformo, manj jo podpirajo,« je dejal Frederic Dabi iz raziskovalnega inštituta Ifop.
Francoska vlada ne glede na vse vztraja pri reformi, saj bi se po njenih navedbah brez nje pokojninski sistem sesul. Reforma je bila tudi ena osrednjih predvolilnih obljub francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Osrednji del reforme, ki je tudi najbolj sporen, predvideva zvišanje upokojitvene starosti za dosego polne pokojnine z 62 na 64 let do leta 2030. Minimalna delovna doba za polno pokojnino bi se zvišala z 42 na 43 let.
Vlada je poskušala kritike omiliti z obljubo o zvišanju najnižje zagotovljene pokojnine na 1200 evrov ter dodatkih za upokojence z zdravstvenimi težavami in tiste, ki so opravljali fizično zahtevna dela. Opozicija očita, da gre za »bonbončke« brez pravega učinka.
